Kako se bo razvijalo kmetijstvo

Besedilo: U.P.
petek, 25. maj 2007 / 06:00

Kmetije so majhne, med mladimi pa ni zanimanja za kmetovanje. Župan rešitev vidi v razvoju dopolnilnih dejavnosti (v občini je registriranih le deset dopolnilnih dejavnosti na kmetijah) in razvoju gozdarstva.

Osrednja tema aprilske seje občinskega sveta v Kranjski Gori je bilo kmetijstvo in gozdarstvo. Kot je ob tem poudaril župan Jure Žerjav, se na Občini zavedajo pomena kmetijstva, zato z različnimi ukrepi spodbujajo ohranjanje in razvoj kmetijske dejavnosti. Lani so za ukrepe na področju kmetijstva namenili skoraj 15 milijonov tolarjev (skoraj 63 tisoč evrov), vendar pa je kar nekaj denarja ostalo neizkoriščenega. Porabili so namreč slabih 11 milijonov oziroma dobrih 44 tisoč evrov. Denar je ostal skoraj na vseh postavkah, največ pa pri sofinanciranju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, kjer od razpoložljivega pol milijona tolarjev ni bil porabljen niti tolar! Na drugi strani pa so več vlog od razpoložljivega denarja prejeli za izvajanje izobraževanj na področju kmetijstva. Po županovih besedah naravne danosti v kranjskogorski občini omogočajo le omejen obseg kmetovanja, kmetijstvo pa zaostaja tudi zaradi pretežne usmerjenosti občine v turizem. Kmetije so majhne, med mladimi pa ni zanimanja za kmetovanje. Župan rešitev vidi v razvoju dopolnilnih dejavnosti (v občini je registriranih le deset dopolnilnih dejavnosti na kmetijah) in razvoju gozdarstva. Je pa Žerjav poudaril, da brez državnih pomoči in subvencij kmetijstvo v kranjskogorski občini ne bo moglo preživeti.

Davorin Koren iz Triglavskega narodnega parka (TNP) je pohvalil občino, da namenja čas kmetijstvu, kajti ponavadi se ta tema izgublja med »bolj pomembnimi« temami. Predstavil je nekaj projektov, v katerih naj bi sodelovala tudi Kranjska Gora. Med drugim je opisal projekt Triglavske tržnice, na kateri kmetje ponujajo domače izdelke. Tržnica je že zaživela na Bledu, v prihodnje pa naj bi še v Bohinju in v Kranjski Gori. V okviru TNP pa poteka tudi čezmejni projekt trženja domačih izdelkov. Vsekakor je po Korenovih besedah park lahko priložnost za kmete, da oblikujejo tržno blagovno znamko TNP.

Cirila Kosmač Rabič iz Razvojne zadruge Dovje je predstavila delo zadruge, ki letos praznuje desetletnico. Kot je dejala, da se za izdelke in ponudbo ni treba bati, več pa bo treba narediti na povezovanju in sodelovanju.

Priložnost v razvoju konjeništva

O projektu konjeniških poti je spregovorila Gordana Stanišić iz Ragorja. Kot je povedala, so 260-kilometrsko traso že začrtali, pripravljen je elaborat za postavitev signalizacije, do konca junija pa naj bi pripravili tudi karto z opisi poti. Zanimanje za projekt je zelo veliko, je dejala Stanišićeva, tudi obisk delavnic je bil dober, nenazadnje pa je projekt vključen med regionalne razvojne programe. Razvoj konjeniških poti ima v programih prednostno mesto.

Tilka Klinar, terenska kmetijska svetovalka, je med drugim opozorila na zmanjševanje števila kmetij, upada tudi število govedi in prašičev, medtem ko se povečuje število ovc in konj. Opozorila je na problem staranja kmečkega prebivalstva in ob tem je menila, da bi občina lahko spodbujala šolanje mladih na kmetijski šoli.

»Danes se dogaja, da mladi, ko zaključijo šolanje, rečejo: Nasvidenje, Dolina!« se je strinjala tudi Majda Loncnar iz kmetijsko svetovalne službe. Opozorila je tudi na problem premajhne povezanosti in sodelovanja ter menila, da samo dopolnilne dejavnosti kmetijstva v Kranjski Gori ne bodo rešile.

Janez Mertelj iz Zavoda za gozdove je izpostavil podoben problem staranja tudi na področju gozdarstva. Povprečna starost lastnikov gozdov je 65 let, velik problem pa je tudi razdrobljenost lastništva. V občini imajo namreč kar 1300 lastnikov gozdov, vsak ima v povprečju v lasti le tri hektare, pa še to na treh različnih mestih. Tereni so strmi, zato so pogoji gospodarjenja težki. Med priložnostmi, ki bi jih lahko izkoristili lastniki gozdov, je omenil vse bolj uveljavljeno lesno biomaso, ki je čista zelena energija. Omenil pa je tudi, da se v prihodnje obeta kar precej evropskih sredstev za nakup strojne mehanizacije.

Janez Šebat iz Kmetijsko gozdarske zbornice je ob tem izpostavil pomen povezovanja kmetov ter poudaril, da kmetijstvo in turizem v občini morata iti z roko v roki.