Groba zidarska dela so za nami

Besedilo: Boštjan Bogataj
četrtek, 17. maj 2007 / 06:00

V prejšnjih dveh Kranjčankah smo opisali prve tri gradbene faze. Hiša je sedaj na grobo zgrajena in pod streho, sledi IV. gradbena faza.

Četrta gradbena faza vključuje vsa dela v notranjosti objekta, to je postavitev predelnih sten, izdelavo betonskih tlakov, izolacijo objekta, notranje in zunanje omete, napeljavo vseh potrebnih inštalacij, vse talne in stenske obloge, ki zahtevajo mokro vgradnjo, vgradnjo stavbnega pohištva, ključavničarska dela in postavitev masivnih stopnišč. Izdelava predelnih sten je bistveno manj zahtevna kot izdelava zunanjih, nosilnih zidov objekta, saj ima predelna stena zgolj estetsko funkcijo, predvsem pa funkcijo ločevanja posameznih prostorov znotraj objekta. Iz tega razloga je za predelne stene moč uporabiti tudi materiale, ki omogočajo hitrejšo postavitev, kot so na primer stene iz mavčnih plošč, z namenom večje estetske vrednosti pa se lahko odločimo za predelne stene iz steklenih zidakov ali drugega ustreznega materiala. Na tla posamezne etaže je pred namestitvijo oblogtreba izdelati betonske tlake oziroma estrihe. Njihova izdelava je dolgotrajna predvsem zaradi sušenja materiala, zato so za takšno vrsto gradbenih del primernejši poletni kot pa zimski meseci. Pod estrihe, ki bodo zravnali tla, bodo mojstri položili vso potrebno napeljavo, po možnosti tudi tako zvočno kot toplotno izolacijo (naenkrat). Vse je odvisno od investitorja. Na betonske tlake nato po želji namestimo ustrezno oblogo. Na stene pa je potrebno pred nanosom obloge ali pred pleskanjem izdelati omete. Ometi morajo biti izdelani tudi na zunanji strani objekta, pred nanosom fasade.

Del četrte gradbene faze je tudi izdelava ustrezne izolacije objekta, pri čemer je potrebno poskrbeti za kakovostno toplotno ter zvočno izolacijo. Cena kakovostne izolacije v primerjavi s ceno celotne novogradnje (objekta) je razmeroma majhna, njen vpliv na udobnost objekta in prijetno bivanje pa izredno velika. Če prištejemo še prihranek pri energiji, ki je pri dobro izoliranem objektu precejšen in s tem povezan okoljevarstveni dejavnik, je razumljivo, da je treba pri gradnji izolacij nameniti posebno pozornost. Hiše, ki so jih investitorji gradili v 70-tih in 80-tih letih prejšnjega stoletja, so bile (poleg predimenzioniranosti) tudi precej slabo izolirane in posledično energetsko zelo potratne. Stanovalci (danes predvsem upokojenci) v takšnih objektih znajo povedati, da za ogrevanje porabijo do tretjine letnih dohodkov, na drugi strani pa imamo danes energetsko varčne hiše, ki s številnimi ukrepi, med njimi pa je tudi dobra izoliranost objekta, ki za udobje toplega doma poskrbijo zelo poceni.

Pred zaključnimi deli moramo poskrbeti še za napeljavo vseh potrebnih inštalacij, kot so nizkonapetostne elektroenergetske inštalacije (to so inštalacije za moč in razsvetljavo), informacijske inštalacije (telefon, antena, domofon, kabelska televizija, optični kabel, …), vodovodnih in odtočnih inštalacij, sistema ogrevanja in po možnosti tudi plinskih inštalacij. V teh fazi gradnje je predvidena tudi vgradnja stavbnega pohištva, to je oken, senčil, polken, vseh vrst vrat, stopnišča in podobno. Vzporedno z nameščanjem stavbnega pohištva se izvedejo tudi vsa ključavničarska dela. Kot smo pisali v prejšnji številki Kranjčanke, investitorji okna in vhodna ter garažna vrata vgradijo že v tretji gradbeni fazi, ki jo nepremičninske agencije imenujejo tretja podaljšana gradbena faza. Večji investitorji v ureditev pod tem imenom štejejo tudi (delno) ureditev okolice. Več o tem v naslednjem prispevku.