Ljubezen naša vsakdanja (2)

Na dan, ko boste brali te vrstice, praznujemo dan družine. Kako ga bomo praznovali in kaj sploh pomeni biti družina? Praznovanje posebnih dni – pa naj bo ženski, očetovski, družinski je pač eden izmed načinov, da o tem malce več govorimo, pišemo in usmerjamo aktivnosti. Vse drugo je naša izbira, kaj bomo s tem storili. Družina smo vsak dan, ne samo v torek, petnajstega maja. Poznam veliko družin in vsaka, vključno z našo je nekaj posebnega, svet zase. V mojih očeh imajo posebno vrednost rejniške družine in ljudje, ki nudijo svoj dom, čas, energijo otrokom, ki nimajo dobrih pogojev za bivanje v svoji družini. Kadarkoli se pogovarjamo z rejniki na srečanjih, ki so namenjena pogovorom o vzgoji otrok, ugotavljam, da so rejniške družine blagoslov tako za otroke kot za državo. Država z njimi veliko prihrani, saj je takšna oblika cenejša kot zavodsko varstvo. Kjerkoli je denar, se vedno pojavijo vprašanja, kdo, koliko, kdaj, zakaj. Do sedaj nisem srečala še nobenega rejnika, ki bi imel otroke v reji zaradi denarja. Vsak kafič prinaša večji dobiček, zato se mi zdi netenje takšnih misli nadvse grdo. Če bi se vsi starši izobraževali, tako kot se rejniški starši, če bi vsi s takšno odgovornostjo opravljali svoje delo – potem bi bil marsikateri slovenski otrok bolj srečen. Rejniki so zame starši, reševalci, gasilci, učitelji, strelovodi – vse v enem. O svojih rejencih se pogovarjajo kot o svojih lastnih otrocih, rešujejo nemogoče situacije, v katere njihove rejence spravljajo največkrat lastni starši in okolje. Gasijo požare, ki gorijo v srcih otrok in v katerih otroci iščejo sami sebe in se bojijo sveta, ki jih rani. Učijo se vsak dan, saj je rejništvo starševstvo na kvadrat. Potrebujejo še enkrat več ljubezni, potrpežljivosti in razumevanja za vzgojo otrok. Poleg tega morajo imeti veliko mero strpnosti in razumevanja za ljudi, ki so njihovim rejencem pravi starši. Da jih ne sodijo in ne pribijejo na križ, kot mnogi drugi. Dragi rejniki, imate vse moje spoštovanje. Za otroke ustvarjate boljši svet. Hvala vam.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 13. januar 2014 / 15:49

Neža nima enakih možnosti

Za Nežo Kržišnik, dvajsetletno invalidno študentko od Sv. Andreja pri Škofji Loki, se starši že od začetka njenega študija borijo, da bi bila pri prevozu v enakem položaju kot zdravi vrstniki.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...