Novo slovensko središče v Celovcu
Slovenci na Koroškem so bili doslej precej omejeni s svojimi prostori za kulturne in druge prireditve. Še najbolj popolna in najbolje opremljena je Tišlerjeva dvorana v Mohorjevi hiši v Celovcu, ki je zelo primerna za konference, posvetovanja in druge prireditve s številnejšo udeležbo, manj pa za gledališke in druge podobne prireditve.
To vrzel od 11. oktobra naprej zapolnjuje Interkulturni prireditveni center Celovec z imenom »iKULT« v nekdanjem ljudskem domu pri glavni celovški železniški postaji na Suedbahnguertel 24. V hiši, ki so jo doslej že občasno uporabljale slovenske organizacije, so sodelavci Slovenske prosvetne zveze iz Celovca in prostovoljci pod vodstvom Mitje Rovška in Vilija Ošine uredili sodobno prireditveno dvorano in za začetek tudi klubski prostor, sedaj pa jih čaka še ureditev garderob in drugih prostorov. Koroški Slovenci tako dobivajo v deželnem glavnem mestu nov prostor za delovanje, tako na dramskem, razstavnem, zabavnem ter na drugih področjih. Odprt bo za vse, za Slovence iz Celovca in vseh treh dolin, za rojake iz Slovenije, za slovensko in nemško govoreče, za ljudi, ki se zavzemajo za kulturo in za solidarne odnose med obema jezikovnima skupinama. V centru kot prvo že domuje profesionalno gledališče Teater Rampa.
O zgodovini hiše, v kateri je novo središče, je govoril Mirko Messner, ki se je v imenu lastnice hiše Komunistične partije Avstrije dogovarjal o njenem najemu. O zahtevni obnovi je v pogovoru z Aleksandrom Tolmaierjem pripovedoval poslovodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek, prosvetašem pa so za opravljeno delo izrekli priznanje deželna poslanka Ruth Feistritzer, tajnik Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling in slovenski minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. V kulturnem programu je sodelovala pevska skupina Praprotnice: Rozka Tratar - Sticker, Hanca Poertsch in Terezija Krautzer ter harmonikar Georg Errenst.
V programu letošnjih 21. Primorskih dni na Koroškem so v ponedeljek v Tišlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu predstavili štiri publikacije, povezane z nam bližnjo Kanalsko dolino: knjigo Rafka Dolharja, rojenega na Trbižu z naslovom Kanalska saga, knjigo spominov Martina Krannerja iz Žabnic v Kanalski dolini z naslovom S svetimi Višarjami v srcu, trojezično knjigo receptov, ki so jih pred leti zbrale šolske sestre iz Žabnic, ter kuharsko knjigo z naslovom Bakreni lonec, v katero so vključeni tudi recepti iz Rateč in okolice.