Najboljše so slovenske kumarice

Na kmetiji Golobovih so za svojo vloženo zelenjavo prejeli več pomembnih priznanj, razmišljajo pa tudi o ekološki pridelavi.

Brezje nad Kamnikom - S konzerviranjem in vlaganjem zelenjave se je Miha Golob na svoji kmetiji začel ukvarjati pred poldrugim desetletjem, ko se je izkazalo, da se domače kisle kumarice zelo uspešno prodajajo in bi bila obsežnejša dejavnost lahko dobro dopolnilo h kmetiji.

»Zelenjavo smo pri nas od nekdaj vlagali, ker pa so šle kisle kumarice tudi dobro v promet, smo v tem videli lepo priložnost. Začeli smo sodelovati z mnogimi kmeti, predvsem s štajerskega konca, ki nam dobavljajo različno zelenjavo, saj naša kmetija leži na nadmorski višini 650 metrov, kar ni prav ugodno za rast vrtnin. V začetnih letih smo v našem domačem nasadu pridelali tudi po dvanajst ton kumaric, ker pa je bilo povpraševanja vse več, dela z ročnim obiranjem pa že preveč za nas, danes večino zelenjave kupimo od kmetov, doma jo pridelamo vse manj. Le začimbe za arome, ki so bistvo vložene zelenjave, so vse domače!« je začetke družinskega podjetja GO-MI, v katerem pomagajo tudi žena Jerneja, ter trije sinovi – 18-letni Stanko, 17-letni Miha in 6-letni Klemen, predstavil Miha Golob.

Po Kamniškem pa tudi v širši okolici Ljubljane in Kranja so danes predvsem med zasebnimi trgovci, gostinci in menzami dobro poznani po svojih kislih kumaricah, rdeči pesi, kisli papriki, vinskem in jabolčnem kisu, olivah, šampinjonih ter kislem zelju in repi, prav vsa zelenjava, razen oliv, pa je slovenskega izvora. »To se nam zdi zelo pomembno. Slovenci raje jemo slovensko zelenjavo, predvsem pri kumaricah se to pozna. Na Madžarskem na primer največ vlagajo kumarice gladkih sort, ampak pri nas pojemo največ bradavičastih, ki so bolj hrustljave in tudi drugačnega okusa,« pravi in z veseljem pove, da so za svoje izdelke na letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij, ki bo od 18. do 21. maja potekala na Ptuju, dobili kar pet priznanj – tri zlata in dve srebrni.

Mila zima, manj ozimnice

Pred petnajstimi leti, ko so v tej dejavnosti še videli veliko tržno nišo, so doma postavili pravo proizvodno halo, kjer ročno čistijo, vlagajo, pasterizirajo, etiketirajo, pakirajo in prodajajo kozarce in pločevinke zelenjave. V treh mesecih na leto – julija, avgusta in septembra, vložijo od 60 do 70 ton rdeče pese, do 30 ton kumaric in približno deset ton paprike. Prva leta je prodaja hitro rasla, zato so že razmišljali o nakupu strojne linije, a se je dejavnost v zadnjih letih nekoliko zmanjšala, zato o širitvi ne razmišljajo več. »Precej se pozna vstop Madžarske in kasneje Romunije in Bolgarije v Evropsko unijo, saj konzervirano zelenjavo prodajajo po cenah, ki jim mi ne moremo biti kos. Zelo pa se poznajo tudi mile zime, kot je letošnja, saj ljudje takrat kupijo veliko manj ozimnice, sploh zdaj, ko je v trgovskih centrih sveže zelenjave dovolj skozi vse leto,« pravi Miha Golob in omeni, da razmišljajo tudi o ekološko pridelani zelenjavi, saj se bo treba usmeriti še v kaj drugega. »Vlaganje zelenjave ni več tako zelo dober posel in bolje je, da imamo več paradnih konjev,« pravijo Golobovi, ki imajo poleg domače kmetije s 26 glavami živine, veliko zemlje tudi v najemu, v zadnjem obdobju pa so se usmerili tudi v razrez lesa.