O težavah mladinske kulture

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Škofja Loka / petek, 30. oktober 2015 / 10:15

V Škofji Loki so v okviru obiskov po mladinskem sektorju v Sloveniji prejšnjo sredo pripravili sedmi regijski dogodek za gorenjsko regijo, na katerem so izpostavili problem pomanjkanja mladinske infrastrukture.

Škofja Loka – Obiske po mladinskem sektorju na pobudo Urada RS za mladino organizira Mladinski svet Slovenije v sodelovanju z mladinsko mrežo MaMa in zavodom Movit. Tokrat so pripravili sedmega v nizu dvanajstih dogodkov, in sicer je za gorenjsko regijo potekal v Škofji Loki, zato je sodeloval tudi Mladinski svet Škofje Loke. Izpostavili so problem pomanjkanja denarja za mladinsko infrastrukturo na področju kulture.

»Veseli me, da ste izbrali problem mladinske kulture in možnosti za uresničitev ambicij mladih na tem področju,« je uvodoma poudaril državni sekretar na ministrstvu za kulturo Anton Peršak. Ključno se mu namreč zdi, da se mladi znajo organizirati in artikulirati svoje zamisli in želje, saj bodo tako lažje našli tudi posluh pri občini. Osnovne infrastrukturne pogoje je namreč po njegovih besedah dolžna zagotoviti lokalna skupnost. Ob tem je direktor regionalne razvojne agencije BSC Kranj Rok Šimenc poudaril, da so v Škofji Loki naklonjeni mladinski kulturi, kot primer uspešnega organiziranja na tem področju pa je izpostavil Rokodelski center DUO. »Ker so ga umetniki zasnovali povsem sami, so ga tudi vzeli za svojega. Ljudje namreč težko sprejemajo ideje 'od zgoraj', v takem primeru je to na dolgi rok zagotovo bolj uspešno.« Tudi Andraž Zgonc iz Urada RS za mladino se je strinjal, da morajo mladi najprej jasno izraziti svoje interese, potem jim bodo prisluhnile tudi lokalne skupnosti.

Mladi iz Škofje Loke so ob tem opozorili tudi na to, da se pri investicijah v mladinsko infrastrukturo urejajo predvsem športna igrišča, čeprav delež mladih, ki delujejo na kulturnem področju, ne zaostaja bistveno za deležem mladih, ki so včlanjeni v športna društva. V nacionalnem programu za mladino, so izpostavili, omenjajo sicer veliko investicij v kulturo, a v glavnem gre za knjižnice, muzeje, arhive ... Kot je poudaril Peršak, je napačno razmišljanje, da ti prostori niso namenjeni tudi mladim. »Knjižnice že dolgo niso več zgolj skladišča knjig, ampak se v njih odvija vrsta različnih dejavnosti, vezanih na virtualni prostor, zato je temu vse bolj prilagojena tudi oprema v knjižnicah.« Tudi velik del kulture se po njegovem prepričanju seli v virtualni prostor in tako za svoje delovanje ne potrebujejo klasičnih prostorov. A mladi se s tem niso povsem strinjali, saj menijo, da za izvajanje svojih programov potrebujejo primerne prostore. Peršak je priznal, da denarja za infrastrukturo skoraj ni na voljo, veliko sredstev pa namenjajo programom za mlade. Šimenc je zato ob tem opozoril na možnost revitalizacije nekaterih degradiranih območij, kjer bi lahko prostore ponudili tudi mladim, kot je recimo območje nekdanje vojašnice v Škofji Loki, v Kranju pa se ta priložnost ponuja v več kot petdesetih praznih lokalih.