Kako naslikati veselje, žalost ...

"Škoda vsake zamujene ure brez tečaja," so navdušene tečajnice ene od likovnih delavnic v centru Puhart.

Priznam, na mizah likovnega tečaja v ateljeju Puhart sem pričakoval kaj na temo »krajšanja upokojenskih uric«. Tempero, čopič ali dva in na risalnem papirju gorenjsko pokrajino z gorami, staro vaško središče ali pa tihožitje s šopkom. Nemalo pa me je presenetil pogled na ravnila, svinčnike in risbe, ki so jih moje tri sogovornice imele pred seboj. V delu so imele zapis iz treh črk, ki je iz majhne točke »rasel« ven iz lista. »Danes smo se lotili risanja perspektive,« mi razloži akademski slikar Zmago Puhar, ki v družinskem umetniškem centru Puhart vodi tečaj Likovno izobraževanje za odrasle s teorijo in prakso. Kakih dvanajst, trinajst jih je, večinoma upokojencev, ki vsak torek za tri šolske urice pridejo na likovni tečaj v atelje nad kranjsko pošto na Dražgoški ulici.

»Vsa čast Puharjevim, da so se odločili organizirati tovrstne likovne delavnice, saj česa takega doslej v Kranju še nismo imeli,« razmišlja Breda Bečan in dodaja, da ji je všeč, ker tečaj poteka na strokovni ravni, hkrati pa je vzdušje sproščeno in ne tako strogo šolsko. Kot mi razloži Zmago, je namen delavnice, ki bo v pomladnem terminu potekala do junija, da tečajniki spoznajo in obvladajo osnovne likovne tehnike. »Zato se vsaka ura tudi začne s kratkim teoretičnim delom, ko predstavim pojme iz likovnega sveta, tehnike, materiale. Točka, črta, ploskev, prostor, perspektiva, senčenje, temnenje, gradnja prostora s pomočjo točke … to so osnove, ki jih potem nadgrajujemo v praktičnem delu.«

»Vedno sem si risanja in slikanja želela naučiti vsaj toliko, da bi znala na papir ali platno izraziti veselje, žalost, svoje notranje počutje … Tu likovni svet res spoznavamo od začetka in zelo temeljito, tako da imam včasih občutek, kako malo vem o tem in kaj vse še zanimivega me čaka. Škoda bi bilo zamuditi vsako uro tečaja,« pravi Dragica Kurillo, ki jo poznamo tudi kot odlično že večkrat nagrajeno fotografinjo. »Ko sem v poštnem nabiralniku našla oglas za tečaj, sem takoj vedela, da je to tisto, kar sem čakala že vsaj pet let. Mogoče se sliši smešno, ampak že dolgo si želim dobro narisati drevesa, ki jih po mesecu tečaja že vidim mnogo drugače kot pred tem,« je navdušena Milanka Šeruga. Tečajniki bodo ob zaključku tečaja pripravili tudi razstavo na delavnici ustvarjenih del, jeseni pa se zagotovo spet srečajo v Puhartu.