Acroni dobil novega direktorja

Za novega glavnega direktorja so na skupščini družbe imenovali Slavka Kanalca, dosedanjega direktorja proizvodnje.

Ljubljana, Jesenice – Iz SIJ-a - Slovenske industrije jekla, d. d., so sporočili, da je v četrtek tam potekala seja skupščine družbe Acroni, d. o. o., Jesenice. Skupščina družbe je potrdila letno poročilo o poslovanju za leto 2006, podelila razrešnico poslovodstvu družbe za poslovno leto 2006 in med drugimi potrdila dve večji investiciji v novo lužilno linijo in razrezne škarje v skupni višini približno 40 milijonov evrov.

Med pomembnejšimi sklepi tokratne skupščine pa je tudi sklep, da bo s 1. majem 2007 novi glavni direktor podjetja postal dosedanji direktor proizvodnje v Acroniju Slavko Kanalec. Prof. dr. Vasilij Prešeren, ki je bil na čelu Acronija zadnjih devet let, se bo povsem posvetil svoji funkciji člana uprave Skupine SIJ. V smislu novega načina organiziranja strateških funkcij v skupini bo skrbel za področji investicij in razvoja.

Devetintridesetletni Slavko Kanalec je v družbi Acroni zaposlen od samega začetka svoje poslovne poti. Je diplomirani metalurg, ki se je kot štipendist nekdanje jeseniške železarne zaposlil v Acroniju takoj po opravljeni diplomi. Bil je tehnolog v Jeklarni, pomočnik direktorja za proizvodnjo, kasneje direktor Profitnega centra vroča predelava in od 1. oktobra 2006 direktor celotne proizvodnje – odgovoren za obrate Jeklarne, Vroče valjarne, Hladne valjarne in Predelave debele pločevine.

Ob imenovanju na mesto glavnega direktorja družbe Acroni, d. o. o., je Slavko Kanalec povedal: »To imenovanje je zame veliko priznanje, da sem do sedaj dobro delal in da lastniki verjamejo, da sem sposoben dati od sebe še več. Hkrati je to velik izziv, kajti na čelo družbe prihajam na pomembni prelomnici. Moj predhodnik prof. dr. Vasilij Prešern je vodil družbo v najtežjih trenutkih; pokazal nam je novo pot in nam z odpiranjem v svet dokazoval, da znamo in zmoremo. Pod njegovim vodstvom smo postali drugi največji proizvajalec debele nerjavne pločevine v Evropi. Zdaj nas čakajo še višji cilji. Če nam je uspelo priti tako daleč, zakaj nam ne bi še više? Minili so časi, ko smo sledili konkurentom, napočil je čas, da se zavihtimo med najboljše in postanemo najboljši in največji proizvajalec debele nerjavne pločevine v Evropi!«

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sobota, 28. april 2007 / 07:00

Vrtni palčki

Med grmovjem vrtnic se svetlikajo rdeče kapice vrtnih palčkov, ki opazovalcu delujejo kot kičasti dodatek zelenju, lastniku, ki jih je postavil na točno določeno mesto, pa pomenijo mnogo več.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.