Je nov avtoplašč lahko prestar?
Avtoplašči načeloma niso pokvarljivo blago, pomembno pa je, kakšna je njihova hramba.
Nekateri lastniki avtomobilov se ob menjavi avtoplaščev sprašujejo, ali bodo na kolesa svojih jeklenih konjičkov res dobili povsem nove gume ali morda takšne, ki so več mesecev ali celo let ležale v skladišču. Strokovnjaki na eni strani poudarjajo pomen pogojev, v katerih se avtoplašči hranijo, na drugi strani, pa v nacionalnih zakonodajah in drugih uradnih dokumentih iščejo skrajni rok od datuma proizvodnje, v katerem mora biti avtoplašč prodan.
Svetovno združenje proizvajalcev avtoplaščev in platišč (European Tyre and Rim Technical Organization, ETRTO) je v svoji uradni publikaciji navedlo priporočila glede hranjenja avtoplaščev, zračnic in ščitnikov. Dokument sicer nima zakonske veljave in priporočila ne opredeljujejo končnega roka, v katerem mora biti avtoplašč prodan, govori pa o pravilni hrambi avtoplaščev, da le obdržijo svoje lastnosti. Pravilno hranjenje med drugim zagotavlja zaščito pred visoko temperaturo oziroma pred prevelikimi temperaturnimi nihanji, vlažnostjo, ozonom, UV žarki, olji in agresivnimi kemikalijami.
Časovno opredeljenost skrajnega roka, v katerem avtoplašči veljajo za nove, poznajo v Veliki Britaniji, kjer velja, da je pnevmatika lahko stara šest let, njihovo nacionalno združenje distributerjev avtoplaščev NTDA pa govori o petih letih od dneva proizvodnje. Zveza nemške gumarske industrije, Zveza industrije avtoplaščev in Združenje vulkanizerjev Nemčije navajajo, da so avtoplašči novi, če so stari do pet let. Zanimivo je, da dokumenti omenjenih organizacij ne govorijo o tem, da se avtoplašči po preteku omenjenih obdobij ne morejo več prodajati oziroma da so neuporabni, temveč da jih morajo pred prodajo oziroma uporabo pregledati strokovnjaki oziroma se mora pridobiti mnenje proizvajalca. Avtoplašči ob ustrezni hrambi obdržijo svoje prvotne lastnosti. Opozoriti pa gre, da se nekatere lastnosti pnevmatike med uporabo seveda spreminjajo zaradi počasne, vendar stalne obrabe oz. manjšanja globine kanalov v dezenu tekalne plasti. Nekatere lastnosti se s časom poslabšajo, medtem ko se druge izboljšajo. Na primer, odpor proti akvaplaningu in odpor proti obrabi na mokrem se v splošnem zmanjšata, medtem ko se vodljivost na suhem in stopnja obrabe optimizirata. Vozniki lahko po zdravi presoji prilagodijo vožnjo glede na obrabo pnevmatik na svojem vozilu.