Prostore med seboj povezuje dolg, ozek hodnik, sama kaverna pa naj bi bila dolga 92 metrov.

Živeti v kaverni

Minilo je že skoraj 60 let, odkar sta se takrat Julija in Ana Carl s svojo družino vselili v vojaško kaverno pod Mrzlim Vrhom.

Družina, v kateri je bilo takrat od enajstih živečih doma še šest otrok, je prej živela pri nekem kmetu, po vojni pa je oče šel vprašat na občino, če bi se lahko preselili v zapuščeno kaverno. Zgradba, ki ni nikoli uspela služiti svojemu pravemu namenu, je po vojni ostala popolnoma izropana, ostale so samo gole stene, železne naoknice in glavna vhodna vrata. Domačini pravijo, da so prihajali ljudje iz drugih krajev in iz kavern odnašali vse, kar se je odnesti dalo. Železne postelje, mize, volnene žimnice in celo okna. Volno iz žimnic so ženske kasneje uporabile za pletenje jop in nogavic.

Carlovi, ki so kaverno dobili v najem, so si tam uredili skromen dom. Večina otrok se je sčasoma odselila v bližnje kraje in tujino, danes pa tu bivata le še sestri Ana Eniko in Julija Cigale s svojimi možmi. Včasih je v delu zgradbe obratovala planinska koča, za katero je deset let skrbela Julija, sedaj pa sta tu le še dve skromni stanovanji in vrsta neobdelanih prostorov, ki jih v zadnjem delu povezuje dolg, ozek hodnik. Ko je pred dobrimi desetimi leti v Posočju pustošil potres, se je delno razmajala tudi streha kaverne, ki sedaj občasno ob večjem deževju in snegu zamaka. Sicer pa pravijo, da jim tu nič ne manjka, če jim bo le zdravje še dolgo služilo. Imajo vse, kar potrebujejo, pred leti so napeljali tudi telefon. Poleti je v kaverni, ki je vzidana globoko v breg, prijetno hladno, pozimi pa prijetno toploto oddajata štedilnik in krušna peč. Hiša je vedno polna obiskov, zato jim nikoli ni dolgčas. Sedaj ko so upokojeni, radi pridejo v varstvo tudi Anini in Viktorjevi pravnuki, ki se lahko brezskrbno igrajo v zavetju narave.

Družini bi radi uredili lastništvo, da bi kaverno lahko odkupili, pa se še vedno ne ve povsem natančno, komu sploh pripada. Državi, vojski, občini, zasebnikom ... Tako bi lahko kakšno stvar popravili, kaj dozidali in prenovili, dokler se še splača.

 

 

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / / 07:00

Tujci

Srhljivka, osnovana na resničnih dogodkih, se osredotoči na noč groze mladega para, ki se vrne iz prijateljeve poroke.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 25. marec 2018 / 20:25

Ne le za mlade

Pametni telefoni oziroma dlančniki že dolgo niso zgolj v domeni mladine, ampak jih vse pogosteje uporabljajo tudi starejši, ki so navdušeni zlasti zato, ker imajo ob vsaki priložnosti s seboj tudi...

Kultura / nedelja, 25. marec 2018 / 20:21

Pesem je človekova sestra

Tako je med drugim v poslanici ob svetovnem dnevu poezije razmišljal pesnik Ivo Svetina, v Galeriji Prešernovih nagrajencev pa smo potem prisluhnili še nekaj vrhunskim mojstrom verza.

Zanimivosti / nedelja, 25. marec 2018 / 20:20

Po trdovratni zimi, vendarle pomlad

Dolga zima se očitno še noče posloviti ter se še kar trdovradno oklepa naše dežele, sveža pošiljka snega je tako v preteklih dneh prekrila že prve znanilke pomladi. Pa vendar, pomladansko enakonočj...

GG Plus / nedelja, 25. marec 2018 / 16:51

Pasijonski almanah 2017

»Pred vami je prva številka novega zbornika z naslovom Pasijonski almanah, ki je namenjen objavljanju strokovnih in poljudnih prispevkov na temo pasijonov in pasijonske dediščine ne le z domačega,...

GG Plus / nedelja, 25. marec 2018 / 16:49

Ludvik Starič – leteči Kranjec

Leteči Kranjec, kot so imenovali cestnega motociklističnega dirkača in kasneje spidvejista Ludvika Stariča, se je rodil 19. marca 1906 v Mirni Peči na Dolenjskem. Preden se je kot poklicni voznik z...