Prostore med seboj povezuje dolg, ozek hodnik, sama kaverna pa naj bi bila dolga 92 metrov.

Živeti v kaverni

Minilo je že skoraj 60 let, odkar sta se takrat Julija in Ana Carl s svojo družino vselili v vojaško kaverno pod Mrzlim Vrhom.

Družina, v kateri je bilo takrat od enajstih živečih doma še šest otrok, je prej živela pri nekem kmetu, po vojni pa je oče šel vprašat na občino, če bi se lahko preselili v zapuščeno kaverno. Zgradba, ki ni nikoli uspela služiti svojemu pravemu namenu, je po vojni ostala popolnoma izropana, ostale so samo gole stene, železne naoknice in glavna vhodna vrata. Domačini pravijo, da so prihajali ljudje iz drugih krajev in iz kavern odnašali vse, kar se je odnesti dalo. Železne postelje, mize, volnene žimnice in celo okna. Volno iz žimnic so ženske kasneje uporabile za pletenje jop in nogavic.

Carlovi, ki so kaverno dobili v najem, so si tam uredili skromen dom. Večina otrok se je sčasoma odselila v bližnje kraje in tujino, danes pa tu bivata le še sestri Ana Eniko in Julija Cigale s svojimi možmi. Včasih je v delu zgradbe obratovala planinska koča, za katero je deset let skrbela Julija, sedaj pa sta tu le še dve skromni stanovanji in vrsta neobdelanih prostorov, ki jih v zadnjem delu povezuje dolg, ozek hodnik. Ko je pred dobrimi desetimi leti v Posočju pustošil potres, se je delno razmajala tudi streha kaverne, ki sedaj občasno ob večjem deževju in snegu zamaka. Sicer pa pravijo, da jim tu nič ne manjka, če jim bo le zdravje še dolgo služilo. Imajo vse, kar potrebujejo, pred leti so napeljali tudi telefon. Poleti je v kaverni, ki je vzidana globoko v breg, prijetno hladno, pozimi pa prijetno toploto oddajata štedilnik in krušna peč. Hiša je vedno polna obiskov, zato jim nikoli ni dolgčas. Sedaj ko so upokojeni, radi pridejo v varstvo tudi Anini in Viktorjevi pravnuki, ki se lahko brezskrbno igrajo v zavetju narave.

Družini bi radi uredili lastništvo, da bi kaverno lahko odkupili, pa se še vedno ne ve povsem natančno, komu sploh pripada. Državi, vojski, občini, zasebnikom ... Tako bi lahko kakšno stvar popravili, kaj dozidali in prenovili, dokler se še splača.

 

 

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 18. maj 2016 / 13:05

Počitniško delo

Bližajo se počitnice in mladi bi radi zaslužili kakšen evro, dobili izkušnje, uporabili svoje znanje. Mnogi so prepričani, da se dela ne da dobiti brez vez in poznanstev, da je že vse vnaprej dogov...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / torek, 31. maj 2011 / 07:00

Spomini na Gregorčevo mamo Tončko

Odlomek iz članka zdravnice Štefke Križnar Spomini na Gregorčevo mamo Tončko, ki je bil objavljen v zborniku Na robu pojoče ravnine.

Kronika / torek, 31. maj 2011 / 07:00

V križišču obračal z ročno zavoro

Škofja Loka - V petek zvečer so policiste obvestili, da voznik osebnega avtomobila Nissan 200SX v Škofji Loki v križišču za Poljansko dolino ogroža ostale udeležence v prometu. M...

Kronika / torek, 31. maj 2011 / 07:00

Kriminal

Vlomilci v zlatarni Kranj - V noči na soboto so neznani storilci vlomili v eno od kranjskih zlatarn. Odnesli so za približno 1500 evrov zlatnine.

Zanimivosti / torek, 31. maj 2011 / 07:00

Trideseti letni koncert obrtniškega zbora

Kranj - Mineva trideset let, kar je začel delovati tretji obrtniški pevski zbor Kranj. »Obrtniški pevski zbor je deloval že v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletj...

Šport / torek, 31. maj 2011 / 07:00

Sedem dirk v Komendi

Komenda - Kasaške dirke so se preteklo nedeljo preselile na Gorenjsko, v Komendo. Gledalci so videli sedem zanimivih dirk. Prvi so bili na startu konji, ki v karieri še nimajo za...