Prijatelji mineralov in narave
Društvo prijateljev mineralov in fosilov Slovenije deluje že 30 let. Vsi člani niso za vzor, so menili na občnem zboru.
Tržič – Pred 35 leti so organizirali v Tržiču prvo razstavo mineralov in fosilov. Organizatorja Mirko Majer in Jože Rakovec sta kmalu spoznala, da je dejavnost Turističnega društva Tržič preozka za krog zbiralcev. Zato so leta 1977 ustanovili Društvo prijateljev mineralov in fosilov Tržič, ki je pozneje dobilo vseslovenski pomen. Danes je v društvu že 240 članov iz vse države.
»Doslej še nismo imeli toliko članov. Društvo nadaljuje svoje poslanstvo. Redno izdaja revijo Društvene novice, objavlja zanimivosti na spletni strani, organizira ekskurzije v tujino in strokovna predavanja, posamezni člani so sodelovali pri izdaji nove knjige in poštne znamke, uredili so društveno knjižnico, letos pa se bomo srečali na jubilejni prireditvi MINFOS v Tržiču. Žal pa posamezniki mečejo slabo luč na društvo. Moramo se vprašati, kdo smo in kaj smemo! Nujno moramo dopolniti svoj kodeks in v njem razjasniti, kaj pomeni biti zbiralec. Ne smemo dopustiti ropanja nahajališč mineralov in fosilov zaradi komercialnih interesov,« je bil kritičen predsednik Franc Pajtler s Pragerskega.
Razprava je razkrila, da po mnogih letih trdega dela spoštuje ljubiteljske zbiralce celo stroka. Kot je dejal Matija Križnar iz Godešiča, aktivni člani pripravljajo razstave in kažejo zbirke drugim. Žal jih nekateri skrivajo, dokler ne najdejo koga za odkup. Za velik denar prodajo zbirke dvomljive kakovosti, je opozoril Jure Žalohar iz Kranja. Čudil se je nerazumevanju državnih ustanov za zaščito pomembnih najdb in financiranje raziskovalnih dejavnosti mladih. Na zboru so ocenili, da bo nujno izobraževati nove zbiralce in morda uvesti izpite. Sami so dopolnili društvena pravila, v katerih bodo definirali tudi kršitve. Za zdaj niso dobili odgovora, kako priti do več denarja za dejavnosti. Je pa tržiški župan Borut Sajovic izrazil pričakovanje, da bodo s pomočjo društva bolj razvili turizem in spodbudili trženje Dovžanove soteske.