Gradnja vodovoda na Studenem

Besedilo: Objave Občine Železniki
torek, 24. april 2007 / 06:00

Pred dnevi so začeli z gradnjo vodovoda na Studenem in obnovo kanalizacije, ki poteka pod Soro v Železnikih.

Železniki – Prebivalci v vzhodnem delu Studenega so se pred kratkim lahko razveselili začetka gradnje vodovoda. Oskrba s pitno vodo iz zasebnega vodovoda je bila tam slaba, v sušnih poletnih mesecih jo je celo primanjkovalo. Njihov problem bodo rešili s priključitvijo na javni vodovod hkrati z gradnjo novih stanovanjskih objektov. Investicija je vredna 40 tisoč evrov, gradnja bo predvidoma končana do konca meseca. Sicer pa se je pred kratkim začela tudi zahtevna obnova dotrajane kanalizacije, ki je speljana po strugi Sore skozi Železnike. Več o tem župan Mihael Prevc:

»Zamenjali bomo cevovod na razdalji sto metrov skozi Železnike. Kanalizacija, ki zelo neposrečeno poteka pod Soro, je zastarela in tako smo se lotili obnove najbolj kritičnih delov. Trudimo se, da bi se zaključila čim prej, ker so dela v vodi zahtevna in odvisna od vodostaja vode. V tem trenutku je ta zelo majhen, zato smo z deli pohiteli. Strokovnjaki zagotavljajo, da je z novo tehnologijo in materiali lahko tudi kanalizacija, ki vodi po strugi, kvalitetno izvedena. Kanalizacija po Sori nam bo v naslednjih letih še delala sive lase. Tudi zato smo se pridružili projektu ureditve porečja Sore pod okriljem Razvojne agencije Sora. S projektom, v katerega je vključena tudi kompletna prenova kanalizacije v območju struge Sore, naj bi kandidirali za evropska sredstva.«

Bliža se tudi javna razgrnitev strategije prostorskega razvoja občine …

»Res je. Ta je predvidena v drugi polovici maja. Krajani se bodo takrat lahko prvič seznanili z osnutkom in pričakujemo, da se bodo s svojimi pripombami in predlogi aktivno vključili v nastajanje tega prostorskega akta. V zadnjih dveh letih so na občino prihajale vloge posameznikov za prekategorizacijo kmetijskih zemljišč v stavbna. V čim večji meri jih bomo skušali vključiti v prostorski plan, seveda pa vsem ne bo moč ustreči, predvsem v primerih, kjer gre za pobude, ki bi lahko povzročile preveč razpršene gradnje v naselju ali pa bi gradnja posegla na primer vodovarstveno območje.«

Kje bo možno graditi?

»Med pobudami gre predvsem za individualne želje glede gradnje, ki se nanašajo na posamezne vasi. V samih Železnikih je želje po individualni gradnji manj. Vsekakor pa želimo v prostorski plan vključiti tudi večja zazidalna območja, ta pa so po mojem mnenju najbolj primerna na območju Selc in Dolenje vasi. V prostorski plan bomo vključili tudi obrtne in industrijske cone ter nenazadnje načrtovano gradnjo doma za ostarele. Naj ob tem dodam, da mora biti nov prostorski plan prilagojen novemu zakonu o prostorskem načrtovanju, ki je bil pred kratkim sprejet v državnem zboru. Stroka je nanj imela kar precej pripomb, vendar pa župani, ki smo nosilci priprav prostorskih planov, menimo, da je vsekakor boljši od prejšnjega, saj do neke mere vendarle uresniči tisto, kar želimo tako načrtovalci kot tudi investitorji – to je, da bi bili postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja krajši in cenejši. Strategiji prostorskega razvoja sledi še priprava prostorskega reda, javna razgrnitev tega bo sledila v začetku jeseni. Čaka nas še težko usklajevanje na ministrstvih, upamo pa, da bo ta prostorski akt zagledal luč sveta ob koncu letošnjega ali vsaj v začetku prihodnjega leta.«

So se dela na cestah že začela?

»Na regionalnih cestah gradbišča še niso odprta, na občinskih cestah pa so že. V tem trenutku se pripravlja za asfaltiranje strm odsek ceste od Raven proti Torki. Letos in naslednje leto bomo na tej cesti asfaltirali najbolj zahtevne vzpone, ki povzročajo največ težav z vzdrževanjem.«

Boste ob obnovi cest v občini morda zgradili tudi kakšno kolesarsko stezo?

»O gradnji klesarskih stez na Gorenjskem se ta čas dogovarjamo na Razvojni agenciji Gorenjske BSC. To naj bi bil regionalni projekt. Kolesarsko stezo ob regionalni cesti skozi Železnike je praktično nemogoče zgraditi. Rešitev je v gradnji posebne kolesarske poti, ki bi se izognila Železnikom.«

Javni zavod Ratitovec je objavil poziv k oddaji predlogov za izboljšanje turistične ponudbe. Kako bi se po vašem ta lahko bolje in hitreje razvijala?

»Vesel sem, da se javni zavod s strokovnimi sveti, kamor je vključen tudi razvoj turizma, dobro zaveda, da je njihova naloga pripraviti in vzpodbujati prebivalce k strategiji razvoja turizma v občini. Do sedaj smo turizem reševali predvsem stihijsko in z veliko mero iznajdljivosti posameznikov in prizadevnimi člani turističnih društev. Vsi vemo, da to ni dovolj in da potencialni interesenti na področju turizma rabijo usmeritev, strategijo in nenazadnje to od občine oziroma zavoda Ratitovec tudi pričakujejo. Možnosti za razvoj turizma so dobre, a premalo izkoriščene. Predvsem na Soriški planini bo treba storiti precej več. Ne gre samo za ureditev smučišča – ta je vendarle letos dobil pomembno pridobitev, to je dvosedežnico – gre predvsem za ureditev gostinskega in nočitvenega objekta. Soriška planina je interesantna tudi v poletnem času, saj se množice turistov, še zlasti tujih motoristov, odločajo za čudovito panoramsko vožnjo preko Soriške planine. Velikokrat so razočarani, ko tam niso deležni gostinskih oziroma prenočitvenih storitev.«

Kako napreduje priprava načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občini, s katerim boste kandidirali za evropska sredstva?

»K temu smo pristopili zelo resno, tako da smo načrt že izdelali. Poslali smo ga na direktorat za elektronske komunikacije, od koder so nam sporočili, da je načrt odlično pripravljen in nas prosili celo, če ga lahko objavijo na spletni strani, češ da ta predstavlja odličen zgled za ostale lokalne skupnosti. Junija se bomo z izbranim najugodnejšim operaterjem prijavili na razpis. Sem optimist in mislim, da imamo kar precej možnosti za evropski denar.«