Sedanjost in prihodnost knjižnice

Splošna knjižnica v Šenčurju ima več kot 18 tisoč enot najrazličnejšega knjižničnega gradiva.

Na kaj pomislite, ko slišite besedo knjižnica? Na prostor, kjer se police upogibajo pod težo številnih knjig, popolno tišino v njem pa moti le obračanje listov? Na prijazno knjižničarko, ki zna svetovati, kakšno branje potrebujete za počitnice? Na vrvež osnovnošolcev, ki si hitijo izmenjevat vtise o najljubšem filmu in komaj čakajo, da pridejo na vrsto za brskanje po internetu? Ali pa mogoče na temen hodnik, ozke stopnice in premalo prostora pred izposojevalnim pultom? Mogoče pa na prijetno srečanje s sosedo! Vse to in še kaj lahko najdete tudi v knjižnici v Šenčurju, ki se skriva v prvem nadstropju hiše na Stranski poti. Tam se na približno 60 kvadratnih metrih stiska več kot 18 tisoč enot najrazličnejšega knjižničnega gradiva: knjige, revije, glasbene zgoščenke, poučni cd romi, video kasete in filmi na DVD-jih, za mlade in odrasle bralce, od romanov do priročnikov, od pravljic do strokovnih knjig o naravoslovju, psihologiji, verstvih, medicini, zgodovini, umetnosti in športu.

Knjižnico je v lanskem letu 831 članov obiskalo 9.459-krat, izposodili pa so si 32.317 enot gradiva. Pri tem je treba posebej poudariti, da število članov, obiskovalcev in izposojenih enot gradiva vsako leto naraste vsaj za četrtino. Občina tudi kar dobro skrbi za denar, ki je namenjen dotoku novega gradiva, tako da se zbirka leto poveča za 1000 enot. Prostora zanje pa je že zdavnaj zmanjkalo. Izposoja gradiva je računalniško podprta, dva osebna računalnika obiskovalcem omogočata pregled domačega in vseslovenskega računalniškega kataloga COBISS ter iskanje ostalih informacij na internetu, člani lahko preko bibliofona podaljšujejo roke za izposojo gradiva 24 ur dnevno. Vsak drugi četrtek v mesecu se v prostorih knjižnice srečujejo člani bralnega krožka Z Natašo v Šenčurju, ki ga vodi Nataša Kranjc Škofic.

In kaj obiskovalci knjižnice najraje berejo? Odrasli največ povprašujejo po romanih avtoric Corinne Hofmann, Dirie Waris, Nore Roberts, Elisabeth Berg in Dana Browna, po vrtnarskih in kuharskih priročnikih, vzgojnih knjigah za otroke in mladino, priročnikih za medsebojne odnose, turističnih vodnikih. Otroci si radi izposojajo filme in risanke, domače branje, gradivo za referate, seminarske naloge in plakate, najmlajši pa Mavrične vile, Miška Tipa, Prave princeske in dogodivščine Vražje nogometne druščine … Splošna knjižnica je pomemben del vsakega okolja – vasi, mesta, pokrajine - v katerem deluje, saj dviguje kakovost življenja njegovim prebivalcem, tako da mladim ponuja možnostmi za drugačne oblike druženja, kot alternativo drogam, alkoholu, vandalizmu, skratka nekvalitetnemu izkoriščanju prostega časa, zagotavlja prostore in pogoje za razvijanje ustvarjalnosti in vseživljenjskega učenja, nudi odprt prostor za komunikacijo in medsebojna srečanja posameznikov in različnih skupin občanov, podpira delovanje lokalnih društev, in združenj. Z najrazličnejšim gradivom, ki ga hrani, strokovno obdeluje in posreduje, uporabnikom nudi informacije, omogoča učenje in študij, spodbuja razvoj bralne kulture ter tako vpliva na osebnostno rast. Prostori sodobne splošne knjižnice so namenjeni različnim prireditvam, na katerih se predstavljajo lokalni ustvarjalci in njihova dela, literarnim in glasbenim večerom, pravljičnim uram, predstavam za otroke, seveda pa tudi vsakdanjemu prebiranju časopisov, druženju s prijatelji, študiju ali poslušanju glasbe.

Razvoj tehnologije v informacijski družbi ter številni socialni izzivi pred knjižnice postavljajo nove naloge. Njihovim klasičnim nalogam (izposoja knjižnega gradiva) se vse hitreje priključujejo vloge knjižnic kot multimedijskih centrov (zgoščenke, cd romi, video kasete, DVD) uporabnikom prijaznih vstopnih točk do elektronskih virov informacij in znanja, učnih centrov, ki nudijo podporo vseživljenjskemu učenju ter nove naloge knjižničarjev kot vodnikov in učiteljev v zapletenem svetu informacij. Knjižnica tako postane središče občine. V Šenčurju domuje knjižnica na Stranski poti. Občani, ki knjižnico radi obiskujejo, in knjižničarji pa upamo, da bo kmalu dobila večje in bolj primerne prostore za svojo dejavnost. Sporočamo vam tudi novi urnik, ki je začel veljati z aprilom 2007: ponedeljek, torek, četrtek, petek: od 14. – 19. ure, sreda: od 8. – 13. ure.

(Prispevek smo v uredništvu skrajšali.)