Res nas je manj, a zmoremo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: GG Plus / petek, 20. april 2007 / 06:00

Vodstvo Policijske uprave Kranj je prejšnji mesec predstavilo poročilo o delu gorenjske policije v letu 2006, ko so z manj zaposlenimi obravnavali več kaznivih dejanj kot leto poprej. O obremenjenosti in učinkovitosti gorenjskih policistov pa tudi njihovih napakah smo se pogovarjali z njihovim šefom, Jožetom Mencinom, direktorjem Policijske uprave Kranj.

Na predstavitvi poročila o delu Policijske uprave Kranj v letu 2006 ste znova opozorili na pomanjkanje kadrov. Kje so vzroki zanj?

»Kadrovska problematika je zaznana in zavestno prisotna že od leta 2000, ko smo se začeli pogovarjati o možnosti vzpostavitve schengenskega pravnega reda na naših mejah. Tedaj bo sedanja severna meja postala notranja meja v okviru Evropske unije, zato bodo na Gorenjskem ugasnile mejne enote, po drugi strani pa bodo precej več policistov rabili na južni, zunanji meji EU. Prav zato je bilo v zadnjih letih odhodov zaposlenih zaradi upokojitev ali premestitev iz PU Kranj več kot prihodov, kar so najbolj občutile splošne enote. Tako stanje se bo vleklo vse do uveljavitve schengenskega sistema, kar naj bi se zgodilo 1. januarja 2008. Kljub temu ocenjujem, da dobro obvladujemo varnostne razmere na Gorenjskem.«

Koliko sistematiziranih mest nimate zapolnjenih?

»Trenutno nam v PU Kranj po veljavni sistematizaciji, ki vključuje tudi mejne enote, manjka nekaj čez 60 policistov, kriminalistov in drugih zaposlenih.«

Policistov je torej manj, država pa jih s spremembami zakonodaje še dodatno obremenjuje …

»Res je. Po vsej državi je čutiti večjo obremenjenost in večje število zadev, ki gredo na policista. Policisti so se morali po letu 2001 intenzivno izobraževati o evropski zakonodaji, svoje pa je storila še sprememba zakonodaje na različnih področjih. Zaradi nje prevzemamo dodatne naloge na številnih področjih, ki so bila prej v pristojnosti drugih organov. Največjo obremenitev je policistom zagotovo prinesla sprememba zakona o prekrških, saj so se najprej morali izobraziti za prevzem novih nalog, hkrati pa se je povečal tudi obseg administrativnega dela in s tem odsotnost od terena. Obremenjenost policista z administracijo se je tako po moji oceni povečala na približno 30 odstotkov, kar seveda ni malo. Tega se zaveda tudi vodstvo slovenske policije, ki si prizadeva poiskati načine, kako administrativno delo policistov zmanjšati na minimum. Gorenjski policisti imajo poleg vseh rednih nalog še dodatne obremenitve, ki jih v drugih regijah skorajda ne poznajo. Tako skrbijo za varovanje na nekaj zelo velikih in odmevnih športnih prireditvah, kot so Planica, Vitranc, Pokljuka in hokejske tekme na Jesenicah. Veliko je varovanja tujih politikov in drugih pomembnih oseb, ki v Slovenijo prispejo preko brniškega letališča, precej aktivnosti izvajamo tudi na smučiščih in v gorah, kot so preventivne akcije, iskanja pogrešanih, reševanja in podobno. To so naloge, ki so specifične za Gorenjsko. Kljub temu varnostne razmere obvladujemo, svoje naloge zmoremo izvajati. Tudi statistika pove, da v številnih drugih regijah obstaja precej večja verjetnost, da boste napadeni, kot pa na Gorenjskem.«

Z ukinitvijo severne meje bo Gorenjska najbrž postala tudi bolj zanimiva za kriminalce iz sosednjih držav?

»Rad bi poudaril, da se po ukinitvi mejnih prehodov in odhodu mejnih policistov na tem območju varnost ne bo prav nič poslabšala, verjetno pa bo prišlo do kakšnega kaznivega dejanja več ali do drugačnih oblik kaznivih dejanj. Skrbno že pripravljamo ukrepe, da nas negativni pojavi ob odpravi zunanje meje ne bodo presenetili. Skoraj povsod namreč spoznavajo, da odprava meje sicer prinese precej koristnega, a tudi marsikaj negativnega. Pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti na območju odpravljene meje bo imela novoustanovljena enota za izravnalne ukrepe, ki naj bi zaživela hkrati s 1. januarjem 2008. Sedež bo najbrž imela na Karavankah, sicer pa bo ves čas prisotna na terenu v obliki patrulj ali skupin, predvsem na tistih prometnicah, ki vodijo proti meji. Na ta način naj bi znotraj države zaznavali varnostno pomembne tokove proti meji. Nudila bo tudi večjo možnost za hitro posredovanje.«

Vaš predhodnik Jaka Demšar je nekoč izjavil, da se lopovi bojijo priti na Gorenjsko zaradi dobre policije. Ali to še velja, če pa vaši kriminalisti opozarjajo, da na Gorenjsko vse več kriminalcev pride od drugod?

»Če je na nekem območju policija učinkovita, potem tudi kriminalci začno razmišljati, ali se jim splača priti tja. In v zadnjem obdobju smo zelo veliko storilcev prijeli pri samem dejanju. Velik del, 80 ali več odstotkov, je bilo takih, ki so prišli od drugod. Ugotavljamo, da se zelo radi pojavljajo na območju, kjer je meja med našo in ljubljansko policijsko upravo. Predvsem gre tu za vlomilce v stanovanjske hiše. Ko smo ta pojav zaznali, smo takoj okrepili našo prisotnost na teh območjih in v zadnjega pol leta smo skoraj zajezili vlome, ki so se prej kar vrstili. Čeprav statistika ni najboljše merilo, pa vendar izkazuje, da kljub pomanjkanju policistov in večji obremenjenosti vsako leto preiščemo več kaznivih dejanj. V vsakem primeru velja, da so gorenjski policisti lahko hitri in učinkoviti, če prejmejo pravo informacijo in takojšnjo prijavo.«

Statistika sicer pravi, da občani vse manj kličejo na interventno številko 113 ...

»Število intervencij oziroma nujnih interventnih klicev zaradi kršitev javnega reda in miru se res počasi umirja oziroma celo pada, na drugi strani pa na Gorenjskem izvedemo vsako leto več ukrepov, naj bodo to opozorila, denarne kazni ali obdolžilni predlogi. To pomeni, da policisti veliko naredijo tudi z lastno dejavnostjo.«

Smrtnih žrtev v prometu je na Gorenjskem res vse manj, so pa zato zanje vse pogosteje krivi vinjeni vozniki. Kaj se dogaja?

»Če opazujemo gibanje letnega števila prometnih nesreč in njihove posledice, predvsem hude telesne poškodbe in smrti, lahko ugotovimo, da se razmere v prometu izboljšujejo. Ne nazadnje se je število smrtnih žrtev v cestnem prometu s 45 v preteklih letih zmanjšalo na 18 v lanskem letu, še leto poprej celo 16. Najbolj zaskrbljujoča je prav prisotnost alkohola med povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom. V čem je razlog, ne vem, zagotovo pa v tem izstopamo tudi v slovenskem merilu, pa čeprav je zaradi številnih kontrol verjetnost, da bo na Gorenjskem policija ustavila vinjenega voznika, kar velika.«

Lani je bilo na PU Kranj opravljeno tudi več notranjih nadzorov s strani generalne policijske uprave. Kakšne so bile ocene nadzornikov?

»Poročila oziroma ocene notranjih strokovnih nadzorov dela v gorenjski policiji so bile zelo dobre, saj je bila na lestvici od 1 do 5 najslabša ocena po področjih dobro, torej 3. Nas zanima tudi ocena občanov, ki so naši najpomembnejši nadzorniki. Pri pritožbah na policijske postopke tako ugotavljamo, da število pada, še predvsem utemeljenih pritožb. Po drugi strani prejemamo vse več pohval, ki jih doslej niti nismo bili vajeni. Da občani gojijo zaupanje v naše delo, je lani pokazala tudi posebna raziskava, v kateri je gorenjska policija prejela nadpovprečno oceno zaupanja.«

Kljub dobremu mnenju o policiji, pa ta dela tudi napake. Zaradi kakšnih kršitev se občani največkrat upravičeno pritožijo? Kako ukrepate?

»Pri utemeljenih pritožbah se v postopkih največkrat izkaže, da bi lahko policist v konkretnem primeru ravnal drugače, kot je. Ker v tem primeru ne gre za hude kršitve, je pogosto dovolj že opozorilo in navodilo, kako naj v prihodnje ravna v podobnih situacijah. V tako velikem kolektivu, kot je PU Kranj, pa seveda prihaja tudi do hujših napak in nepravilnosti. Te obravnavamo kar se da strogo in posegamo tudi po najstrožjih ukrepih, saj smo v preteklosti nekatere policiste, ki so prišli v navzkrižje z zakonom, tudi kazensko ovadili tožilstvu in celo odpustili. V teh primerih gre največkrat za nasilno ravnanje policista med postopkom oziroma za prekoračitev pooblastil.«

Kdaj ste nazadnje odpustili policista in zakaj?

»Lani smo odpustili policista, ki je nekajkrat, namesto da bi tujcu zaračunal polovično denarno kazen, ker jo je ta takoj poravnal, raje polovico denarja pospravil v svoj žep. Postopek zoper policista smo zaključili lani, sicer pa je tako ravnal že v času, ko so polovične kazni ob takojšnjem plačilu šele uvedli, tujci pa z novostjo še niso bili dobro seznanjeni. Kršitev je odkril policistov nadrejeni komandir.«