Nov terminal znanilec preobrazbe

Besedilo: Boštjan Bogataj
sobota, 14. april 2007 / 06:00

Lansko poletje so na Letališču Brnik začeli z gradnjo novega potniškega terminala v skupni vrednosti 50 milijonov evrov.

Prva faza velike investicije Aerodroma Ljubljana bo zaključena že čez dva meseca, poleg tega pa se na letališču razvija t. i. Airport mesto. Ogromen razvojni projekt, ki bo spremenil pogled tujcev na Slovenijo (najpomembnejši je prvi vtis) in naj bi dal tudi tri tisoč delovnih mest. O tem in še marsičem nam je v pogovoru povedal predsednik uprave Vinko Može.

Pred kratkim ste objavili nerevidirano poročilo za leto 2006. Kako ste v Aerodromu Ljubljana poslovali v preteklem letu?

»Aerodrom Ljubljana je lani poslovno leto zaključil z najboljšimi poslovnimi rezultati v zgodovini. Primerjave kažejo, da si vsa okoliška letališča (Celovec, Gradec, Zagreb in Trst) tako kot mi želijo postati osrednje regionalno letališče. Aerodrom Ljubljana je pred drugimi v prednosti v ponudbi, razvoju, tudi cenovno smo zelo konkurenčni. Vzpostavljamo logistično cono za blagovni letalski promet, česar sosednja letališča še nimajo.«

Je posledica tega tudi nagrada Rating leta, ki ste jo prejeli pred kratkim?

»Nagrado so nam dodelili za odlično bonitetno oceno. To pomeni, da smo nezadolženo, zanesljivo podjetje, ki je zgleden poslovni partner. To je v nekem smislu nagrada za poslovno odličnost.«

Obnavljate terminal T1, gradite tudi manjši del novega terminala T2. Kako potekajo dela?

»Prvo fazo terminala bomo odprli 13. junija. Dela potekajo po načrtih in naš terminal bo do julija pripravljen. Prenovljena potniška zgradba je za letališče izjemnega pomena. Je znanilka popolne preobrazbe ljubljanskega letališča v eno najsodobnejših v Evropi. Letališče že 20 let nenehno dograjujemo in prenavljamo. Malo ljudi ve, da smo letališče, ki je sodobno opremljeno s celotno infrastrukturo in ima kakovostno tehnologijo za oskrbo potnikov in tovora. Glede na varnostne standarde se uvrščamo med najbolje opremljena letališča v Evropi. V letališko infrastrukturo smo v zadnjih dvajsetih letih vložili veliko lastnih sredstev.«

V razvojnem načrtu letališča je tudi t. i. projekt Airoport City – Letališko mesto.

»V naslednjih letih načrtujemo popolnoma nov terminal, razširitev letališke ploščadi, dograditev vozne steze, ki vodi do vzletno-pristajalne steze, prestavitev regionalne ceste in vzpostavitev komunalne infrastrukture na območju, kjer bo zrasel Airport City. Postali bomo pomemben poslovno-logistični center v Evropi.«

V kateri fazi izgradnje mesta ste?

»Pripravljamo projekte za izgradnjo komunalne infrastrukture. Opremili bomo določena zemljišča, ki so le takšna pogoj za morebitne investitorje v poslovne objekte, hotela, trgovin, skladiščne dejavnosti in podobno. Prvi objekt v letališkem mestu bo distribucijski center za DHL, ki ga bodo začeli graditi v prihodnjih nekaj mesecih.«

Kaj vse to pomeni za razvoj lokalnega okolja?

»Za lokalno okolje je razvoj letališča izjemnega pomena. S tem, kar načrtujemo do leta 2015 bi ustvarili vsaj 3000 novih delovnih mest. Airport City je uvrščen med razvojne projekte Gorenjske, prizadevamo si, da ga uvrstimo med nacionalne razvojne projekte. Osrednje nacionalno letališče se namreč nahaja v gorenjski regiji, vendar pa njegovi razvojni načrti pomembno vplivajo na dolgoročni razvoj turizma, logistike in gospodarstva v celi državi.«

Že za izgradnjo terminala ste potrebovali več deset milijonov evrov, kje boste črpali preostali razvojni denar?

»Aerodrom Ljubljana je finančno zdravo in nezadolženo podjetje. Investicije bomo financirali najprej z neto denarnim tokom, potem s prodajo finančnih naložb in šele, ko prva dva vira ne bosta zadostovala, z najemanjem kreditov. Načrtujemo, da bomo do leta 2015 investirali približno 135 milijonov evrov.«

Ste si pred 20 leti, ko ste prevzeli vodenje letališča, lahko predstavljali, da bo iz njega kdaj nastal tako velik kompleks?

»Ko sem pred 20-timi leti prišel na letališče, je bila njegova podoba precej žalostna. Ne le infrastrukturno, tudi organizacijsko. Veliko poguma in odrekanj je bilo potrebno, da smo naredili razvojni preboj. Ni bilo lahko. Ljubljansko letališče je bilo v letalskem prometu v bivši Jugoslaviji odmaknjeno od glavnih povezav. Umaknjeno je bilo na stranski tir, saj sta se favorizirali dve beograjsko in zagrebško letališče. Danes je situacija drugačna, primerjamo se lahko z najbolj sodobnimi evropskimi regionalnimi letališči. Zavestno smo se usmerili v trženje storitev in si z ustrezno cenovno politiko zagotovili sredstva za razvoj. Prepričali smo gospodarstvo in politiko, da je letališče generator razvoja gospodarstva. Ugled raste, tujih prevoznikov je veliko. Premišljeno smo poiskali svoje mesto v regiji srednje Evrope.«