Med sosedi 33

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / petek, 13. april 2007 / 06:00

Na sejmu Turizem in prosti čas na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je s projektom (Ne)znano zamejstvo sodelovala tudi kulturna in izobraževalna ustanova Poti kulturne dediščine Slovenija, ki je bila ustanovljena 26. junija 2000 v Radovljici, pobudnik za njeno ustanovitev pa je bil Slavko Mežek iz Krope. Ustanova Poti kulturne dediščine želi s projektom (Ne)znano zamejstvo širiti poznavanje skupnega slovenskega etničnega, kulturnega in gospodarskega prostora in njegove kulturne ter naravne dediščine, predvsem pa krepiti sodelovanje s Slovenci, ki živijo v obmejnih območjih Italije, Avstrije in Madžarske. V slovenske kraje med Trstom, Gorico, Benečijo, Rezijo, Celovcem in Monoštrom v Porabju na Madžarskem je bilo po letu 2000 organiziranih že 386 ekskurzij, ponosno pove Slavko Mežek.

Na nedavnem ljubljanskem sejmu Turizem in prosti čas je ustanova Poti kulturne dediščine organizirala dve konferenci za novinarje o predstavitvi izobraževalne in turistične ponudbe na dvojezičnem ozemlju v Avstriji in Italiji, ki so se ju udeležili tudi pomembni predstavniki zamejskih kulturnih in gospodarskih organizacij. Žal so bili na konferencah le redki slovenski novinarji. Več je bilo zamejskih. »Obe predstavitvi sta kljub temu prerasli v drobna, a na moč koristna posveta o odnosu Slovenije do Slovencev v zamejstvu in njihove turistične ponudbe,« je strnil svoje vtise o sodelovanju na sejmu Slavko Mežek. »Republika Slovenija petnajst let po osamosvojitvi še vedno ne ve, kaj naj pravzaprav s slovenskim zamejstvom in Slovenci onkraj meja, tudi po padcu evropskih meja ne, ko brezmejna ustrežljivost do Avstrije in Italije ni več potrebna. Zamejstvo ostaja deklarativna obveznost in puhlica dnevne politike. To seveda velja tudi za turizem v vsakršni obliki.«

Tujim gostom, ki prihajajo ali odhajajo iz Slovenije, nihče ne priporoča obiskov slovenskih krajev in njihove turistične in gostinske ponudbe za mejami, čeprav je ta nadpovprečna in bi se v Sloveniji lahko od nje kaj naučili. Kot da Slovenec za mejami ni več primeren partner! Kritika velja predvsem za državne ustanove. Čezmejno sodelovanje občin se namreč že lahko pohvali z nekaterimi dobrimi primeri. Tudi poročanje o zamejstvu se največkrat zoži le na dvojezične table in visoko politiko, ne pa na stvarne dosežke in priložnosti. V projektu (Ne)znano zamejstvo načrtujejo ustanovitev turistične agencije, ki bo prodajala turistične zmogljivosti na obeh straneh meje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, in samostojno kandidiranje za evropska sredstva za razvoj turizma na tem območjih, saj jih sedanji turistični razvojni fondi ne upoštevajo.