Aprila že vse zeleni

Narava si je že odela pomladno barvo. Zeleno. Trava je že lepo ozelenela, marsikateri vrt je že pokošen, tudi travniki so ozeleneli in nam dali prvo solato - regrat. Še malo, pa bo tudi zacvetel in takrat se pokažejo v najlepši barvi - zeleni z regratovimi cvetovi in nad travniki kulisa gozdov in gora, ki imajo vrhove še pobeljene s snegom. To so najlepši pogledi - vrtovi v naravi. Sicer pa je po vrtovih tudi že vse pisano cvetja: trobentice, mačehe, hijacinte, narcise, in cvetni grmi - forsitije, magnolije in tudi prva sadna drevesa so se že odela v cvetove. Na vrtove je prišla zelena pomlad. Rastline, ki jih gojimo v vrtu, za svojo rast potrebujejo rastlinska gnojila, da nam bodo lepo cvetele in rasle. Saj si vsak želi, da ima čim več raznobarvnega cvetja. Grmič, ki v naših krajih redko uspeva, je himalajski volčin. Bolj je razširjen po primorskih krajih, saj na Gorenjskem težko preživi hude zime. Rastlina zelo slabo prenaša mraz in sušo. V gorah, kjer zapade veliko snega, je bolj zaščiten, saj ga debela snežna odeja varuje pred mrazom, če pa je zima kopna, mu hitro pozebejo korenine. Ta volčin so k nam prinesli iz Himalaje, vendar ne zaradi cvetja, ki zelo močno diši, ampak ker iz njegovega lubja izdelujejo papir. Vendar nekaj primerkov je v dobrih zavetnih legah doma tudi na Gorenjskem, kot tale na sliki. Je vedno zelen grmiček, posajen naj bo v zelo zavetnih legah. Cveti zelo zgodaj, od januarja do marca in je poznan zaradi svojega čudovitega in močnega vonja, saj cvetovi dišijo, kot dober parfum.

Danes vam svetujem nekaj o posaditvi živih mej. Poleg želja in možnosti, ter tudi velikosti vrta, ki ga želite obsaditi z živo mejo, ne smete zanemariti tudi lege in tal, kamor boste rastline posadili. Najbolje je za živo mejo posaditi rastline, ki uspevajo v naših podnebnihrazmerah. Torej listopadne, ciprese spadajo med avtohtone primorske rastline, kjer se tudi lepše vključijo v kamnito pokrajino. Na Gorenjskem lahko v hudih zimah zelo pomrznejo.Tudi lovorikovec spada v toplejše kraje, prav tako rožmarin. Ob obali je še veliko drugih rastlin, ki jih sadijo za živo mejo. Bodisi prosto rastoče, ali da jih obrezujejo. Torej na Gorenjskem se vam bo, kar je bistvo, najbolje ukoreninila in najbolj gosto razrasla listopadna drevnina. Gabel, liguster. Na splošno velja, da na sončnih legah najlepše uspevajo manj zahtevne rastline, ki, razen natančnega obrezovanja, ne potrebujejo oskrbe, ko se dobro ukoreninijo.Če imate slabo zemljo, ali celo pesek ali ilovico, priporočam, da vsaj del zemlje odstranite in nadomestite z novo: rahlo in bolj rodovitno.Vedeti morate, da bo živa meja na stalnem mestu rasla dolgo vrsto let. Sploh, če imate nasuta tla, jo je potrebno zamenjati in seveda tudi na mestih, kjer bi radi imeli lepo zeleno trato. Seveda je idealno, če lahko dodaste kakšen gnoj. Zaradi obsega žive meje, je ponavadi tudi denar tisti, ki nam narekuje, katere rastline bomo izbrali. Ograja je dolga, sadik je potrebno ogromno in ponavadi so večje sadike, ki se bodo gotovo prijele precej dražje od tistih manjših, ko je treba počakati nekaj let, da se sploh vidijo. Ponavadi jih je treba zaščititi s kakšnimi lesenimi latami, da jih ne povozimo. Prvi dve leti je le treba paziti, da sadik žive meje ne prerastejo visoki pleveli, ki lahko ogrozijo rast, zato je potrebno redno okopavanje in zalivanje. Že tretje leto pa bo živa meja vsaj približno taka, kot jo pričakujete.