Bogastvo kruha v Jalnovi hiši

V Jalnovi hiši na Rodinah so drugič pripravili razstavo Jožefovega kruha.

Da je kruh mogoče oblikovati na najrazličnejše načine in za različne namene, je tudi tokrat pokazala razstava Jožefovega kruha v Jalnovi hiši na Rodinah, ki jo je dan pred godom sv. Jožefa pripravilo KD dr. France Prešeren. Tudi z oblikovanjem testa dober pek dokazuje svoje ročne spretnosti in predvsem umetniško nadarjenost. Tokrat so dobrote na ogled postavile tri okoliške pekarne, obiskovalci, med katerimi je bilo tudi precej prišlekov od drugod, pa seveda dobrot niso le gledali, pač pa so jih tudi pokusili. Poleg navadnega kruha so razstavili tudi kruh z dodatki, raznovrstne potice, piškote, krofe, rogljičke, sadni in krompirjev kruh, ajdov kruh z orehi, česnov in čebulni kruh, pletene figure v obliki ptičkov, zajčkov, metuljev, krokodilov …  Obiskovalci so torej lahko pokusili dobrote, na katere naši predniki niso mogli niti pomisliti. Pšenični kruh ponavadi ni bil njihova vsakdanja hrana, saj je bila pšenica predraga za kmeta-podložnika. S tem žitom je ponavadi le plačal davke gospodi. Kruh iz pšenične moke in pecivo iz bele moke sta tedaj pomenila slavnostno jed, ob navadnih dnevih pa se je na mizi najpogosteje znašel ajdov kruh (takšen kruh z orehi je bil tudi na razstavi). V ajdo so nekoč primešali še oves, proso, rži in koruzo. Ne le po koledarju, tudi po kruhu se je vedelo, kakšen dan je bil. Danes pod besedo navadni kruh razumemo pšenični kruh, ne glede na oblike in primesi, ki mu spreminjajo barvo, okus. S tem ga peki sproti prilagajajo sodobnemu potrošniku. Pred Jalnovo hišo so obiskovalci med pokušino lahko prisluhnili ubranim glasovom Moškega kvinteta KD dr. France Prešeren, v tamkajšnji cerkvi pa je ob tej priložnosti nastopil Coro Kelidon, ženski zbor iz Gemone (Julijska krajina) pod vodstvom Lyde Cranollini. Gostje posebej gojijo črnsko glasbo in gospele. Po koncertu je pred Jalnovo hišo poleg kruha obiskovalce čakala še okusna obara.