Prvi smo bili Gorenjci

Pred tremi desetletji se je ravno na Gorenjskem, v Kranju, začela zgodba o Sončku, zvezi društev za cerebralno paralizo, ki danes združuje petnajst pokrajinskih društev in vključuje prek štiri tisoč ljudi s tovrstno invalidnostjo.

Cerebralna paraliza je napredujoča motnja gibanja in drže, ki je posledica okvare možganov v njihovem zgodnjem razvojnem obdobju. Posledice so različne, od komaj opaznih do zelo težkih, ljudje s to boleznijo imajo motnje gibanja, pogosto težave z vidom, prostorskim zaznavanjem, sluhom, govorom, epilepsijo, učne in druge težave. Ko staršem povedo, da bo njihov otrok drugačen, je to zanje velik udarec. Zakaj ravno moj otrok, se zagotovo vprašajo vsi, ki jim otroka zaznamuje cerebralna paraliza.

Tako so se spraševali tudi pred tremi desetletji starši otrok iz Kranja in okolice, ki so v druženju drug z drugim in s strokovnjaki s področja zdravstva iskali možnosti, kako otrokom pomagati, da jim bo v življenju dobro. S prvo kolonijo v letu 1972 so zasejali seme, štiri leta pozneje pa uradno ustanovili Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo, prvo v Sloveniji. Pet let kasneje so bili Gorenjci skupaj z Mariborčani tudi pobudniki za ustanovitev zveze: za pionirja veljata Tatjana Dolenc Veličkovič, dr. med., ortopedinja iz kranjskega zdravstvenega doma (ob 30-letnici so jo razglasili za častno predsednico društva), in Adolf Mrak, prvi predsednik društva. Društva so se v prvem desetletju ukvarjala zlasti s šolami v naravi, tečaji smučanja, jahanja, računalništva, plesnimi tečaji, šolami za starše, skupaj s starši so otroci zahajali v kolonije. Dosežen je bil velik premik v odnosu družbe do ljudi s posebnimi potrebami, od zgodnje obravnave do vključevanja v vseh življenjskih obdobjih, je ob obletnici prvega društva za cerebralno paralizo povedala sedanja predsednica Mojca Velkovrh Žižek. Med občinstvom je bil tudi Andrej Mrak, ki je odraščal in odrasel s cerebralno paralizo. Kljub oviranemu gibanju in govoru je uspešno končal gimnazijo in fakulteto, danes pa kot računalniški strokovnjak dela na Zavodu za rehabilitacijo v Ljubljani. Z ženo imata tri otroke. Danes deluje petnajst pokrajinskih društev, združena v zvezo Sonček pa izvajajo vrsto programov za pomoč ljudem s cerebralno paralizo in ustvarjanje pogojev za njihove enake možnosti. Poskrbijo za vse generacije ljudi s cerebralno paralizo, od otrok do odraslih. Za slednje ustanavljajo stanovanjske skupine (prva je nastala prav v Kranju), ki jih je sedaj v Sloveniji že devet, v njih pa živi 30 ljudi. V enajstih varstveno delovnih centrih dela 130 ljudi s posebnimi potrebami, je ob okrogli obletnici dejal predsednik zveze Iztok Suhadolnik.

V Kranju sedaj deluje varstveno delovni center, znova pa razmišljajo o ustanovitvi bivalne enote. »Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov, ki jih je v varstveno delovnih centrih in bivalnih skupnostih vse več, iščemo nove prostorske možnosti. V sedanjih prostorih na Tomšičevi bi lahko osnovali bivalno skupnost za šest do osem ljudi z invalidnostmi, ki si želijo samostojnega življenja, varstveno delovni center pa naj bi se preselil v druge, primernejše prostore. Vrednost celotne naložbe bi znašala 208 tisoč evrov,« pove Mojca Velkovrh Žižek. Denar za preureditev kranjskega Sončka so začeli zbirati ob dogodku, s katerim je društvo skupaj z Aerodromom Ljubljana pripravilo slovesnost ob okroglem jubileju, z igralcema Jurijem Zrncem in Janezom Škofom ter glasbeniki iz skupine Explosion. Gostitelj, predsednik uprave Vinko Može, je poudaril pomen delovanja organizacij, kakršna je Sonček. Uprava Aerodroma je organizaciji podarila »eksponate« za dobrodelno dražbo, ki so jo izpeljali ob tridesetletnici: to so steklenice z vini in žganimi pijačami, ki jih pred mejno kontrolno točko na letališču oddajo potniki, saj po uredbi Evropske unije v ročni prtljagi v letalo ne smejo vnašati tekočin. Steklenice viskija in konjaka so na dražbi dosegle tudi desetkratno ceno, saj so gostje na prireditvi želeli kar najbolj pomagati plemenitemu cilju.