Škofjeloški pasijon v Zagrebu

Besedilo: Franc Križnar
Kategorija: GG Plus / petek, 30. marec 2007 / 05:00

Muzejsko društvo Škofja Loka skrbi za loške vrednote in njihovo promocijo. Ocenilo je, da je Škofjeloški pasijon premalo poznan zunaj Škofje Loke in Slovenije.

Zato so najprej razširili stike, ki so jih vzpostavili s Pasionsko baštino/Pasijonsko dediščino na Hrvaškem v Zagrebu. Letos ob 70-letnici Muzejskega društva je na tej podlagi prišlo do prve kulturno-umetniške izmenjave v organizaciji Pasionske baštine in Muzejskega društva. Ločani so se odločili, da posnamejo zgled hrvaških kolegov in »zaščitno znamko« Škofjeloškega pasijona vključijo tudi v evropsko povezavo, Europassion/Evropasijon, kar se bo uradno zgodilo že maja letos. Zaradi takih in drugačnih ovir in zaprek, zaradi čim manjšega rizika in pričakovane mednarodne kakovosti tovrstnega sodelovanja, so se v Šk. Loki s hrvaškimi kolegi dogovorili za začetek sodelovanja v l. 2007. V ta namen so (predsednik Muzejskega društva Šk. Loka P. Hawlina, odbornik društva Šk. Loka in urednik Doneskov Loških razgledov A. P. Florjančič in dr. F. Križnar) kolegom iz Zagreba in sporazumno z našim rojakom in enim od redkih slovenskih specialistov za gregorijanski koral doc. Tonetom Potočnikom »ponudili« gostovanje Koralnega zbora Akademije za glasbo v Ljubljani in razstavo Škofjeloškega pasijona (avtor in organizator A. P. Florjančič). Prva od letošnjih prireditev bo v Zagrebu, v rkc. akademijski cerkvi sv. Katarine na Gornjem Gradu, v ponedeljek, 2. aprila 2007 ob 20. uri.

Kot odgovor pa so Hrvatje ponudili in Škofjeločani so sprejeli vokalno-inštrumentalni koncert z integralno izvedbo Lecon de Tenebres/Molitveno bogoslužje francoskega baročnega skladatelja Francoisa Couperina pod umetniškim vodstvom enega vodilnih hrvaških organistov (»naslovni« organist Koncertne dvorane »Vatroslava Lisinskega« v Zagrebu in izr. prof. na zagrebški Akademiji za glasbo) Mario Penzar. Ta bo v ž. c. sv. Jurija v Stari Loki pri Šk. Loki v soboto, 31. marca 2007 ob 20. uri (sporazumno in v soorganizaciji z ž. u. sv. Jurija in msgr. dr. Alojzem Snojem). Ob tej priložnosti bo izšla, posebna tematska številka Doneskov Loških razgledov št. 14, v kateri bodo objavljene vse omenjene in še druge informacije, dodali pa bodo še nekaj novih (izvirnih) znanstvenih člankov v uredništvu A. P. Florjančiča. V tej zvezi pa so že nakazane možnosti Šk. Loke v okviru mednarodne pasijonske organizacije Evropske unije, kjer naj bi prvič v zgodovini Škofjeloškega pasijona sodelovali predstavniki Muzejskega društva; kot opazovalci ali pa morda že kot polnopravni člani v Odboru Europassion (Wintrich/Nemčija, 17.-20. maj 2007); kar je vse skupaj lepa promocija, reklama in popularizacija »našega« Škofjeloškega pasijona. V vseh teh vmesnih in za Škofjeloški pasijon »praznih« letih so vsi navedeni koraki, ki jih lahko praktično vzdržujejo in še povečujejo vse tja do prvih let vnovične uprizoritve (2009-10) edinstvena reklama. V tem vidijo takrat (2009-10) tudi prvo in zgodovinsko zasedanje Odbora Europassiona v Šk. Loki.

Škofja Loka, Slovenija in Evropasijon

Kje se v tej bogati duhovno kulturni, krščansko-evropski družbi pasijonskih krajev vidi Škofja Loka? Imamo svoj pasijon s stoletno tradicijo v svojem, slovenskem jeziku. Škofjeloški pasijon predstavlja enoten evropski kulturni in duhovni prostor tako v času svojega nastanka, kakor tudi v času, ko si znova utrjuje svoje mesto v njem in zaključuje več kot štiristoletni razvoj evropske pasijonske procesije. Vsebuje nekaj izvirnih in atraktivnih elementov. Je edini svoje vrste v Evropi. Zasluži si redno, ciklično uprizarjanje v »elitnem razredu« Evropasijona. V vmesnih, »suhih«, pasijonskih letih pa pasijonsko kondicijo vzdržujemo z različnimi prireditvami. Začeli so jih pravzaprav že v času obeh uprizoritvenih sezon domači in tuji fotografi na razstavah oziroma projekcijah v Škofji Loki, kasneje pa še posebej Peter Pokorn, EFIAP, v Celju, na avstrijskem Štajerskem, v Ljubljani, na Češkem in v Nemčiji. Škofjeloški pasijon je prvovrstna priložnost za Škofjo Loko in domačine ter za njene obiskovalce. Na svoji strani imamo izvirnost svojega pasijona, njegovo stoletno tradicijo, enkratno sceno, praktične izkušnje uprizoritev v sezonah 1999/2000 in sposobne ter razpoložene akterje. Smiselne so ponovitve pasijona v pet- do desetletnih intervalih. Vmes pa bi bil smotrn vsako leto Pasijonski teden s posameznimi slikami pasijona, razstave, z likovnimi kolonijami, koncerti, s posvetovanji oziroma predavanji, z delavnicami in oratoriji ter zbornikom o izvedenih delih v posamezni sezoni. Morda bi bilo dobro, da se pasijonski kraji v Sloveniji povežejo med seboj, si začnejo izmenjevati informacije in izkustva ter začnejo usklajevati tudi svoje dejavnosti, predvsem čas uprizoritev pasijonov. Pravočasno, mogoče že letos v Wintrichu, bi bilo smiselno rezervirati termin zborovanja Evropasijona v letu 2021 v Škofji Loki, ko bomo praznovali tristoletnico Škofjeloški pasijon. Pomembnejše odločitve glede Škofjeloškega pasijona 2009 se lahko daje na svetovni splet vsaj še v nemščini in angleščini, priporočljivo pa tudi v francoščini, španščini in morda v italijanščini. Škofja Loka/ž. c. sv. Jurija v Stari Loki pri Škofji Loki, hrvaški koncert mezzosopranistk Martine Borse in Jelene Kordić in organista Maria Penzarja s programom del skladateljev L. Couperina, integralno in hkrati prvo izvedbo dela na Slovenskem Leçons de Tenebres/Molitveno bogoslužje F. Couperina, A. Raisona, I. Lukačića, G. Pulitija, J. S. Bacha in M.-A.Charpentierja.

Zagreb, akademijska cerkev sv. Katarine na Gornjem Gradu, Škofjeloški pasijon - razstava v Zagrebu 2007:Škofjeloški pasijon, spokorna procesija, (orig. Instructio pro processione Locopolitana in die Parasceve Domini), je eno od najznamenitejših del slovenske baročne književnosti. Je tudi najstarejše celovito slovensko dramsko besedilo, ki obsega 869 rimanih verzov. Sestavlja jo trinajst gledaliških slik, dramskih prizorov. Je verjetno tudi najstarejša v celoti ohranjena režijska knjiga v Evropi. Njen avtor je p. Romuald (Lovrenc Marušič 1676 – 1748). Original je shranjen v Kapucinskem samostanu v Škofji Loki. Na razstavi v Zagrebu bo v narteksu cerkve sv. Katarine na Gornjem Gradu predstavljena literarna dragotina, nekaj slik uprizoritev Škofjeloškega pasijona iz l. 1936 in 1965 in prizori zadnjih postavitev v l. 1999 in 2000. Gregorijanski koral (postni čas in Škofjeloški pasijon) in glasbeni odlomki iz Škofjeloškega pasijona (avtor Tone Potočnik, Škofja Loka, 1999-2000). Koralni zbor Akademije za glasbo v Ljubljani sestavljajo pevke in pevci – študentje in diplomanti ljubljanske Akademije za glasbo v okviru oddelka za cerkveno glasbo in gostje - solistke in solisti. Doslej so v okviru različnih projektov nastopali doma - po Sloveniji in tujini (Češka, Italija, Slovaška, Švica, …). Vodi jih pianist in organist, docent za gregorijanski koral in partiturno igro na ljubljanski Akademiji za glasbo Tone Potočnik (roj. 1951 na Bukovici v Selški dolini). Umetnik, pedagog in znanstvenik se je l. 1991 s študijev v Zagrebu in Rimu vrnil na AG, kjer predava gregorijanski koral in partiturno igro. Stalno živi in deluje med Ljubljano, Stično (kjer je nazadnje vstopil v novinciat kot regularni oblat v Cistercijansko opatijo) in Zabrdom (v rodnem Škofjeloškem pogorju).