V suhih letih vzdržujejo pasijonsko kondicijo

Škofjeloški pasijon, loško velikonočno procesijo avtorja Lovrenca Marušiča (1676-1748) z redovnim imenom pater Romuald, Muzejsko društvo Škofja Loka letos povezuje s hrvaškim združenjem Pasijonska baština.

Prizadevajo si tudi, da bi bili letos sprejeti v široko združenje evropskih krajev s pasijonsko tradicijo, v katero je povezano več kot sedemdeset krajev iz petnajstih evropskih držav. V Škofji Loki bi morali že lani uprizoriti Škofjeloški pasijon, saj naj bi ga prikazovali na vsakih sedem let. Tako pa si sedaj Muzejsko društvo prizadeva, da bi v sušnih letih, ko pasijona ni, vzdrževalo vsaj pasijonsko tradicijo. Tako se je izrazil prejšnji predsednik društva in sodelavec v projektu Škofjeloški pasijon Alojzij Pavel Florjančič. Že lani je muzejsko društvo pripravilo potujočo razstavo Škofjeloški pasijon 2006, ki naj bi zapolnilo praznino in hkrati opozorilo na premajhno zavzetost za uprizarjanje pasijona. Ta je prinesla tudi prve informacije o hrvaški Pasijonski baštini, združenju, ki obstaja že poldrugo desetletje in je doslej pripravilo že vrsto umetniških produkcij in več mednarodnih simpozijev na temo pasijona, oziroma trpljenja. Na nekaterih je s svojimi prispevki o Škofjeloškem pasijonu sodeloval tudi muzikolog dr. Franc Križnar, ki je predlagal sodelovanje s hrvaškim pasijonskim združenjem. Plodu te prve mednarodne »naveze« bodo Škofjeločani priča že jutri, 31. marca, ob 20. uri, ko bo v župnijski cerkvi sv. Jurija v Stari Loki koncert hrvaških glasbenikov. Iz prvega mednarodnega sodelovanja pa je nastala tudi zamisel o vključitvi Škofje Loke v Europassion. Njen pobudnik je sedanji predsednik Muzejskega društva Škofja Loka Peter Hawlina. Vsi trije ljubitelji in poznavalci Škofjeloškega pasijona so na novinarski konferenci pred sobotnim dogodkom pojasnili namen prireditev, ki skušajo tudi v času, ko pasijona ni, skrbeti za njegovo promocijo. Škofjeloški pasijon, ki je zelo odmevni uprizoritvi doživel leta 1999 in 2000, bodo namreč lahko uprizorili šele leta 2009, o čemer nam sogovorniki za sedaj še niso vedeli povedati nič novega, češ da bo po informacijah z občine kaj več znanega po junijskem občinskem prazniku.

Pasijon je, tudi ko ga ni

In s katerimi prireditvami skušajo ohranjati pasijonsko kondicijo? Prva bo jutrišnji vokalno-inštumentalni koncert z integralno izvedbo Lecon de Tenebres francoskega baročnega skladatelja Francoisa Couperina pod umetniškim vodstvom enega vodilnih hrvaških organistov Maria Penzarja. Druga bo že v ponedeljek, 2. aprila, v cerkvi sv. Katarine v Zagrebu, in sicer koncert gregorijanskega korala za postni čas in napevov, ki so avtorju glasbe za Škofjeloški pasijon 1999-2000 Tonetu Potočniku služili za novo glasbo. Hkrati bo na ogled tudi spremljevalna razstava Škofjeloški pasijon avtorja Alojzija Pavla Florjančiča. S slovensko–hrvaško navezavo naj bi Škofjeloški pasijon začel svojo mednarodno pot. Kot je povedal Peter Hawlina, je pobudo za vključitev v Europassion dalo loško muzejsko društvo, kolegi iz tega združenja pa so jih povabili, naj se jim že letos pridružijo na generalni skupščini v nemškem Wintrichu. Pridružitev v tej pretežno spletno vodeni družbi odpira priložnost za medsebojno obveščanje in morebitno izmenjavo, hkrati pa pomeni popularizacijo in promocijo pasijona, Škofje Loke in Slovenije. Prva pasijonska procesija (po Romualdu) se je v Škofji Loki odvijala leta 1721. V sezoni 1999-2000 je Marjan Kokalj izvirno stvaritev s štirinajstimi slikami razširil na dvajset prizorov ponovno kot procesijsko uprizoritev. Predstavo s šeststo nastopajočimi si je na štirih prizoriščih ogledalo več kot 70 tisoč gledalcev, kar govori o veliko aktualnosti in odzivnosti pasijona. Za Škofjo Loko je pasijon izjemna priložnost, saj razpolaga z izvirnim besedilom, ima večstoletno tradicijo, režijsko knjigo, izkušnjo z uspešno uprizoritvijo in tudi sposobne in razpoložene akterje. Če ga bodo uprizarjali na pet do sedem let, vmes nanj ne bi smeli pozabiti, spomniti bi se ga veljalo v pasijonskem tednu z različnimi glasbenimi, likovnimi, izobraževalnimi prireditvami. Ob začetku mednarodnih povezav pa ostaja živa tudi zamisel o povezovanju slovenskih pasijonskih krajev.