Poklicno šolanje je še vedno potrebno

Poklici v bistvu ne izginjajo, temveč se v glavnem posodabljajo. Kljub vrhunskim tehnološkim dosežkom ostajajo ti poklici še kako pomembni.

V Gorenjskem glasu je 16. februarja letos izšel prispevek z naslovom »Nezanimivo poklicno šolanje« kot konstruktiven apel za bolj sistematično in hitrejše reševanje težav, ki pestijo srednje poklicne in strokovne šole na Gorenjskem oz. v Kranju. Ena izmed najbolj akutnih težav je občutno premajhna zainteresiranost mladine zlasti za tiste poklice, ki jih potrebuje gospodarski razvoj direktno v sferi materialne proizvodnje kot tudi v sferi storitveno-servisne dejavnosti. Poklici pravzaprav ne izginjajo, temveč se v glavnem posodabljajo. »Proizvodni« poklici ne obstajajo več zgolj kot »fizični« poklici v klasičnem pomenu, saj se v njihove profilne vsebine vključujejo elementi sodobne tehnologije, organizacije in humanizacije delovnih procesov, o čemer je potrebno v šolske učne programe vpisujočo se mladino posebej in v bolj prepričljivi obliki kot doslej informirati ter jo za te poklice bolj navdušiti. Poklici npr. IV. in V. zahtevnostne stopnje ne morejo biti nekaj družbeno manj vrednega, kar je mogoče ostanek preživete miselnosti iz preteklih časov. Kljub vrhunskim tehnološkim dosežkom ostajajo ti poklici še kako pomembni.

V Sloveniji je potrebno tudi bolj pospešiti strokovno-metodološko pripravljanje poklicnih profilov in ažurirati poklicne nomenklature v posameznih panogah in s tem sistemizacijo delovnih mest v gospodarstvu in družbi nasploh, saj je od tega odvisna učinkovita vsebinska prenova šolskih učnih programov z vsemi zakonsko potrebnimi sestavinami, kot so predmetniki, učni načrti, učbeniki, delovna praksa, pogoji napredovanja v višje programe ipd. Šolski učni programi naj bi bili bolj atraktivni, kreativni ter usklajeni z evropskimi standardi in normativi, kar bi bolj ustrezalo željam in potrebam mladih. Nekateri poklicni in strokovni programi niso še povsem dodelani in so v fazi t.i. prenove ter predmet nenehnih šolskih reform, kar dodatno otežuje odločitev mladih pri izbiri eksistenčno pomembnega poklica. Zaposljivost večine poklicev je odvisna od tržnih in tehnoloških trendov in je ni mogoče zlasti dolgoročno predvidevati. Razne prekvalifikacije poklicev so dvojni strošek, prvič družbeni strošek šolanja za poklic in drugič strošek prekvalifikacije posameznika v drug poklic. Zlasti neracionalne so prekvalifikacije v takšne poklice, ki so že dosegli maksimum zaposlenosti, npr. prekvalifikacija v trgovske poklice, saj je trgovinska branža v Sloveniji že dosegla svoj maksimum oz. optimum s prisotnostjo številnih trgovskih podjetij, domačih in še več tujih. Država oz. pristojno ministrstvo za šolstvo in šport v skladu z zakonom že vrsto šolskih let preusmerja vpisno politiko v prid poklicnih in strokovnih šol, saj je potreba po družboslovnih poklicih že precej let prenasičena; s tem se ne posega v ustavno pravico posameznika pri svobodni izbiri poklica, ampak zgolj uravnava kratkoročni družbeni interes po posameznih poklicih. Pri državni regulativi pa kaže nadaljevati z ustaljeno politiko financiranja strokovnih in poklicnih šol, zlasti šol za izobraževanje deficitarnih poklicev, izjemoma tudi mimo veljavnih normativov financiranja vzgoje in izobraževanja. Nadalje kaže povečevati obseg sredstev za štipendiranje učencev, šolajočih se za deficitarne poklice, prav tako tudi za reševanje socialnih problemov teh učencev, zlasti iz demografsko ogroženih območij, ko gre za financiranje kmetijskih poklicev.

Država kot ustanoviteljica poklicnih in strokovnih šol skrbi za ustrezne in zadostne učne prostore, opremljene s sodobno učno tehnologijo. Z zastarelo in nesodobno učno opremo poklicna šola ne more izobraževati kvalitetnih poklicev, kot npr. Srednja poklicna in strokovna šola v izpraznjenih prostorih bivše Srednje tekstilne in obutvene šole v Kranju. Na tej lokaciji naj bi nastal Center poklicnih šol Kranja, kjer bi se lahko bolj racionalno izvajali kompatibilni šolski programi kot npr. določeni šolski programi Srednje poklicne in strokovne šole v sodelovanju s Tehniškim šolskim centrom Kranj in programi ekonomskega tehnika, ki jih izvajata tako Srednja ekonomska šola Kranj kot tudi Srednja trgovska šola Kranj. Izvajanje istega programa na dveh lokacijah v istem kraju je stroškovno nesprejemljivo in bi ga bilo potrebno združiti na enotni lokaciji v Centru poklicnih šol Kranja. Moderno urejena šola si pridobi boljši imidž in se zanjo mladina lažje odloča. Sicer pa je mreža srednjih šol na Gorenjskem zelo razdrobljena in je kot taka potrebna temeljite analize in preobrazbe. Poleg ekonomskih gimnazij bi bilo potrebno na Gorenjskem ustanoviti tudi turistično gimnazijo, saj bo turizem ena izmed prioritetnih dejavnosti Slovenije v okviru Evropske unije. V Kranju je trenutno nastal nekakšen »presežek« šolskega prostora. V novo zgrajeni stavbi ekonomske gimnazije, kjer je uveden enoizmenski pouk, bodo prostorske kapacitete z najsodobnejšo opremo v popoldanskem času ostajale neizkoriščene, v srednji trgovski šoli zaradi premajhnega vpisa učencev in dualnega sistema izobraževanja ostajajo učilnice prazne oz. premalo izkoriščene, na razpolago pa so tudi izpraznjene učilnice bivše tekstilne in obutvene šole. Prostore je treba usklajeno in pametno uporabiti čim prej, saj jih plačujemo vsi davkoplačevalci.