Moči v predstavi sta združili ekipi Gledališča Toneta Čufarja Jesenice in Šentjakobskega gledališča Ljubljana. / Foto: arhiv GTČ in ŠGL, Aleš Košir

Petelinji zajtrk na odru

Uspešnica Petelinji zajtrk, ki je bil eden najbolj gledanih slovenskih filmov, je zdaj dobila tudi gledališko verzijo. Na oder so jo s skupnimi močmi postavili člani Gledališča Toneta Čufarja Jesenice in Šentjakobskega gledališča Ljubljana, premierno so si jo v ponedeljek zvečer ogledali jeseniški gledalci, drevi bo prvič na ogled še v Ljubljani. Na Jesenicah jo je publika pospremila s stoječimi ovacijami.

Kaj sploh pomeni petelinji zajtrk? Kdor ne ve, bo izvedel v predstavi. Direktor Šentjakobskega gledališča Ljubljana Boris Kobal je ob tem dejal: »Sam sem pa že kar nekaj let zjutraj tešč ...«

Posebnost Petelinjega zajtrka na odru je tudi v tem, da se zgodba dogaja na Jesenicah, avtomehaniku je ime Lojz, igralci namesto prekmursko govorijo gorenjsko, Severina pa se na svoji glasbeni turneji ustavi tudi na Belc' pod Kepo ...

Petelinji zajtrk je sočna, zabavna, romantična, erotična, naelektrena zgodba o prijateljstvu s ščepcem jugonostalgije ... Takole so predstavo Petelinji zajtrk opisali njeni snovalci, člani Gledališča Toneta Čufarja Jesenice in Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ki so prvič združili moči v koprodukciji in nastala je – uspešnica. Občinstvo na ponedeljkovi premierni uprizoritvi na Jesenicah je bilo nad »zajtrkom« navdušeno, predstavo so pospremili s stoječimi ovacijami. Drevi jo bodo premierno uprizorili še na odru Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, zatem bodo sledile ponovitve, na Jesenicah 7. in 14. decembra. Ali bo odrska verzija dosegla tak uspeh kot film, bomo videli ...

Predstava je nastala po knjigi Ferija Lainščka in po radijski igri ter filmu, režiral jo je Gojmir Lešnjak - Gojc. Kot je dejal, so drobce iz knjige, filma in radijske igre sestavili v novo, gledališko govorico, pri čemer so morali rešiti kar nekaj zagat. Različna prizorišča so na enem odru pričarali s scenografskimi prijemi in lučmi. Poleg tega so v gledališču nekateri prizori precej močnejši in bolj ekspresivni kot v filmu, pa čeprav nastopajo ljubiteljski igralci. Vlogo mojstra Lojza je izvrstno odigral Damijan Perne, Bronja je Nika Brgant, Djuro Sašo Dudič. Vlogo Malačiča bosta v alternaciji igrala Milan Trkulja in Tomaž Cvar, Cikute Matej Mužan in Kajetan Bajt. Pavlica je Aleš Rotar, Lepec Gašper Stojc, Zobar Tone Bertoncelj. Kar tri vloge v predstavi ima Katja Ogrin: je natakarica, plesalka in »Severina«. Uporabljena je izvirna popevka Gardelin iz filma Petelinji zajtrk, ki jo izvaja Severina Vučković. In še zanimivost: režiser Gojmir Lešnjak - Gojc je v filmu v igralski miniaturi napovedal Severinin nastop. To stori tudi v predstavi, le v drugem jeziku ...

Zgodba predstave je večini znana: mlad fant, znan po vzdevku Djuro, se kot vajenec zaposli pri mojstru Lojzu, lastniku avtomehanične delavnice. Med njima se počasi vzpostavi prijateljstvo, polno mojstrovih modrosti in napotkov za življenje. Pri Lojzu na taroku se dobiva kvartopirska klapa: Cikuta, Pavlica, Zobar, Malačič in Lepec. Prav med Lepčevo ženo Bronjo in vajencem Djurom se vname prepovedana ljubezen. Mojster Lojz pa odkrije hrvaško zvezdnico Severino, ki ga povsem prevzame. In ko se pop ikona na svoji glasbeni turneji po Sloveniji ustavi tudi na Belc' pod Kepo, se zgodi ...

Kot sta povedala Branka Smole, direktorica Gledališča Toneta Čufarja Jesenice, in Boris Kobal, direktor Šentjakobskega gledališča Ljubljana, obe gledališči uspešno sodelujeta trideset let, to pa je prvi način tesnejšega povezovanja prek koprodukcijske predstave. Sodelovanje je omogočilo tudi finančno zahtevnejšo scenografijo, kostumografijo, glasbo ... Kot sta napovedala, je to tudi korak k združevanju vseh slovenskih ljubiteljskih gledališč, kroženju in izmenjevanju predstav.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Edicije / torek, 10. november 2009 / 07:00

Kranjčanka

Kranjčanka, 10. november 2009, št. 11

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 15. oktober 2018 / 19:41

Problemi slepih in slabovidnih

Člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj so se pred današnjim Mednarodnim dnevom bele palice, 15. oktobrom, sprehodili po Kranju. Vprašali smo jih, kako se soočajo s težavam...

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. oktober 2018 / 19:40

Vse večje povpraševanje po certificiranem lesu

V Sloveniji se je doslej v certifikacijo gozdov po shemi PEFC vključilo več kot 1100 lastnikov, ki imajo v lasti 286 tisoč hektarjev gozdov.

Kultura / ponedeljek, 15. oktober 2018 / 19:39

Spomin na Janeza Juvana

V Mestni knjižnici Kranj je bil ob prvi obletnici smrti literarni večer o Janezu Juvanu (1936–2017).

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. oktober 2018 / 16:40

Kam z viški jabolk in hrušk

Narava nam je letošnjo sezono podarila obilo jabolk in hrušk. Pridelek je lahko za ozimnico, a kako še uporabiti viške jabolk in hrušk, ki jih bomo lahko uživali čez zimo in spomladi? Nekaj nasvetov j...

GG Plus / ponedeljek, 15. oktober 2018 / 16:39

Kranjska klobasa 2025

Javna sporočila o tem, da bo Kranj kandidiral za evropsko prestolnico kulture leta 2025, malo povedo o vsebinah in ambicijah te pobude.