Dobri pevci in fejst fantje

Besedilo: Igor Kavčič
četrtek, 29. marec 2007 / 05:00

Mnogi, ki so jih že imeli priložnost slišati, so jih že poimenovali za loške Il Divo. Zaradi dobrih glasov in njihove simpatičnosti.

Kvartet Trio? Pravzaprav nekoliko nevsakdanje ime za vokalno skupino ime, besedi se med seboj namreč izključujeta. Glede na to, da ste štirje, od kod torej Trio?

Lenart: »V osnovi smo seveda kvartet. Trio pa se imenujemo zato, ker se je naša zgodba začela s tem, da smo trije kolegi iz Reteč začeli skupaj prepevati. Najbrž bolj za veselje, kot zares, smo preizkušali naš posluh, naše glasove … Po tretjem nastopu smo začeli razmišljati, da bi iz našega petja lahko naredili kaj več in naša prva ugotovitev je bila, da brez še enega konkretnega tenorja ne bo šlo. Pred kakšnim letom smo tako v skupino povabili še Andreja in »problemi« z našim imenom so bili tu.«

Andrej: »Odločili smo se, da ostane ime Trio. Ljudje sicer vedno sprašujejo, kako Trio, če smo štirje, kar pa nas ne moti. Nasprotno, vedno radi povemo, kako je s tem.«

Po vaši priljubljenosti in navdušenju publike na vaših nastopih, predvidevam, da imate kljub mladosti tudi precej zborovskih izkušenj?

L: »Mislim, da niti ne preveč, saj gre pri zborovskem petju za precej drugačen pristop. Sam včasih sodelujem pri Komornem pevskem zboru De profundis, mogoče sem in tja kot pevci še pri katerem zboru priskočimo na pomoč, sicer pa se predvsem vsi še izobražujemo v solo petju. Andraž, ki hodi na umetniško gimnazijo v Novi Gorici, se pevsko izobražuje pri Vladimirju Čadežu, Tine Čarman v Ljubljani pri Tatjani Vasle, jaz pri Saški Kolarič, prav tako v Ljubljani, Andrej …«

A: »Peto leto je moj profesor Matjaž Robavs, pevsko pa sem se začel izobraževati pri Kolaričevi v škofjeloški glasbeni šoli.«

Če je bilo na začetku vaše skupno prepevanje bolj za veselje, pa ste kot kvartet vse skupaj vzeli zelo resno …

A: »Aprila bo minilo komaj leto, odkar smo skupaj, zato še nismo veliko nastopali. Delamo pa na tem, da nas ljudje čim bolje spoznajo.«

L: »Temu primerno je tudi naš pevski repertoar zelo širok, namenjen širši publiki, ki da nekaj na lepo petje. Program teko temelji predvsem na slovenskih narodnih, ljudskih in umetnih pesmih, seveda pa znamo tudi kaj po želji …«

A: »Včasih ne zapojemo dalmatinske, pa se hitro najde kakšen v publiki s tako željo, pa kakšno špansko, tu so črnske duhovne. Dobro je imeti širok repertoar, da vsak najde nekaj zase.«

V zborovsko klasiko se ne podajate …

A: »Zaenkrat želimo predvsem ta širši repertoar čimbolj izpiliti, ga izvesti čimbolj kvalitetno, publiki pokazati, da v petje dajemo tudi naša občutja.«

Zaenkrat delate še brez umetniškega vodje?

A: »Zaenkrat na neki način dirigiramo sami sebe … Izmenjujemo ideje, se ocenjujemo, dogovarjamo, kaj naj kdo popravi, kje za dober skupen zvok skupine lahko naredimo še kaj več …«

L: »Vsak od nas je na svojem področju dober, pade ideja, malo pokomentiramo, pa gre. Mislim pa, da bi bilo dobro v prihodnje najti nekoga neodvisnega, ki bo na nas gledal »od zunaj«. Lahko rečem, da se zelo dobro razumemo med seboj.«

Glede na to, da imate vsak svoje zadolžitve, študij, službe … je vaja najbrž že dogodek?

L: »Vsaj enkrat na teden se dobimo, ponavadi čez konec tedna, bolj intenzivno pa vadimo pred nastopi. Mi trije, ki smo na Gorenjskem, imamo nekoliko več možnosti za to, Andražu pa ponavadi fotografiramo note in jih po elektronski pošti pošljemo v Gorico, kjer se lahko sam pripravi na skupne vaje.«

A: »Trenutno smo mogoče na manjšem počitku, saj smo se prilagodili njegovi maturi, ki je v teh mesecih seveda njegova prva zadolžitev.«

Lenart je učitelj kitare v glasbeni šoli …, Andraž še dijak, kaj počneta ostala dva?

A: »Jaz sem že v službi, ob tem pa študiram management, Tine pa študira na Fakulteti za elektrotehniko.«

Publika je na vaših nastopih ponavadi zelo navdušena …

L: »To je super. Res doživljamo same dobre odzive.«

A: »Ljudje je naše petje všeč. Velikokrat nam rečejo, da sploh niso vajeni, da še obstajajo mladi fantje, ki znajo lepo zapeti naše pesmi. Kot nekoč.«

Je kakšna pesem, za katero že velja, da je tista »vaša«, ki jo odpojete, tako kot nobeden?

L: »Mogoče je to pesem Domača hiša. To je zelo lepa pesem, močno besedilo, ki se ljudi dotakne. Govori o domači hiši, materi, mladosti …«

Imate že izdelano vizijo za prihodnost?

L: »Glede na to, da smo začeli bolj na družabnih prireditvah, sedaj pa nastopamo tudi na resnejših, kulturnih in drugih prireditvah, v tem smislu že gremo naprej … Imamo veliko željo po napredovanju.«

A: »Idej je veliko, predvsem pa, kot je rekel Lenart, delamo na kakovosti. V kratkem bomo posneli nekaj pesmi, ker jih trenutno dobro zapojemo, tako da jih brez skrbi lahko »damo iz rok«.«

Menda vas imajo že za loški Il divo … Ne recite, da vam to ne godi!

L: »Seveda vsaka hvala godi. (Tudi mladim pevcem, Andrej jih ima 26, Tine 23, Lenart 22, Andraž pa 18, o.p. IK). Vsaj zagotovo veš, da si ljudem všeč, če te primerja s takimi pevci … Kar prijazne kritike pa dobivamo tudi s strani stroke.«

A: »To je potrditev za tvoje delo. Od tega, da vadiš in tega nobeden ne sliši, ni kaj dosti. Če so ljudje zadovoljni in to tudi pokažejo, se počutiš super, to je tudi naša motivacija za naprej, ljudje so veter, ki zapiha v naša jadra, ki nas ženejo naprej.«