Ekološko ozaveščanje

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / torek, 27. marec 2007 / 06:00

Kot vemo, se ozonska luknja vedno bolj veča in grozi Zemlji z neizbežno katastrofo. Dnevno se soočamo s poročili o številnih poplavah, tornadih in drugimi naravnimi nesrečami. Glavni krivec za vse to pa naj bi bil človek. S pehanjem za čim večjim zaslužkom, udobjem, visokim standardom, pozablja na vse negativno, kar istočasno počenja. V glavah strokovnjakov, ki vse to opazujejo, se je končno posvetilo in države pa tudi posameznike opozarjajo na vse večji problem onesnaževanja našega bivalnega okolja.

Za naš obstoj, za naše življenje so bistvenega pomena zrak, voda in energija. Kdo pa je največji onesnaževalec zraka, vsekakor tovarne, termoelektrarne, avtomobili. Vse to pa danes človek z veliko žlico uporablja. So načini, ki bi vsaj delno to omejili. Namesto termoelektrarn in atomskih, gradimo raje hidroelektrarne na vodah, vetrne elektrarne in tudi male HE. Seveda bodo morali pri tem sodelovali tudi naravovarstveniki, ki bi lahko včasih zatisnili oko in ne trmasto vztrajali pri raznih dobrih idejah za večanje kapacitet te elektrike. Če samo pomislimo, kaj bi se zgodilo, če bi bili vsi samo en dan brez elektrike. Še nekdo je, ki močno onesnažuje zrak. Če se ozremo v nebo, bomo videli vsaj dve letali nad nami in to skozi ves dan. Lahko trdimo, da dnevno prekrižajo bele črte naše nebo vsaj štiristokrat.

Ker živim že več kot sedemdeset let tik ob vodi, potoku Dobruša in ob številnih studencih, v svojih opažanjih sledim pojavu, da so ne samo potok tudi studenci, vedno bolj oporečni. Odkod in zakaj? Pred drugo svetovno vojno in še nekaj let po njej so gospodinje še prale perilo v potoku Dobruša, ki je bil kristalno čist.

Pri nas se vedno bolj uveljavlja tudi ekogorivo, za pogon dizelskih motorjev. Surovina za to gorivo naj bi bila med drugim tudi oljna repica. Nisem še zasledil s strani kmetijsko-gozdarske zbornice, da bi svojim – obveznim – članom, priporočala, naj bi neobdelana zemljišča zasejali s to kulturo. Mislim, da je veliko neizkoriščenih možnosti, za zmanjšanje škodljivih emisij v zrak.

Treba je prvenstveno poiskati tiste potencialne onesnaževalce zraka in jih udariti po žepu, ne pa iskati majhne ribe, kot so kmečki dimniki, kurišča na drva in podobno. Poglejmo resnici v oči in pometimo pred lastnim pragom, šele nato pa naj zakoni udarijo tiste male onesnaževalce, ki s skromnimi življenjskimi navadami že tako ali varujejo svoj življenjski prostor, tam, kjer živijo.

Ciril Zupan