Včasih lahko gradimo brez gradbenega dovoljenja

Besedilo: Boštjan Bogataj; Foto: Anka Bulovec
Kategorija: Gorenjska / sreda, 21. marec 2007 / 05:00

Nekatere t. i. enostavne objekte: bazen, nadstrešek, ograjo, uto in podobno lahko gradimo brez gradbenega dovoljenja, vendar le določenih dimenzij.

Marsikateri investitor je prepričan, da gradnjo dovoljuje tudi lokacijska informacija, ki jo izdajajo občinski oddelki za okolje in prostor. Vendar lokacijska informacija ni dovoljenje za gradnjo niti enostavnih objektov. Tako velja, da ni vse tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled pri gradnji enostavnih objektov. Gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja ureja Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov (v nadaljevanju pravilnik), o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči. Gradnja enostavnih objektov je možna, kadar so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa lokacijska informacija. Vendar lokacijska informacija ni odločba, saj so v njej določeni le pogoji, ki jih mora investitor sam izpolniti, je torej le potrdilo ali izpis iz uradne evidence. Tako mora, na primer, investitor, ki gradi v varstvenem pasu pred gradnjo pridobiti še ustrezno soglasje. Tega ni potrebno predložiti izdajatelju lokacijske informacije – občini, lahko pa ga zahteva pristojni inšpektor. Na občinah zato poudarjajo, da ni nujno, da sama lokacijska informacija že dovoljuje gradnjo.

V prejšnji zakonski ureditvi se je graditev enostavnih objektov izvajala na podlagi odločb o priglasitvi del, ki so jih izdajale upravne enote, medtem ko je sedaj podlaga lokacijska informacija, ki v nobenem primeru ne nadomešča bivših odločb o dovolitvi priglašenih del, tako iz povsem formalnih, predvsem pa iz vsebinskih razlogov. Lokacijska informacija ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke, ampak je ta zgolj potrdilo, na podlagi katerega investitor preveri, ali je nameravana gradnja skladna z izvedbenimi prostorskimi akti in pridobi pogoje, ki jih za gradnjo takšnih objektov predpisujejo občinski prostorski akti. V vlogi za izdajo lokacijske informacije stranka poda le številko zemljiške parcele, navedbo katastrske občine in opredelitev namena, za katerega se informacijo zahteva. Lokacijska informacija je le zbir relevantnih podatkov za določeno zemljiško parcelo oziroma območje iz navedenih občinskih aktov, ki jih potrdi občinski upravni organ.

Kaj spada med enostavne objekte?

Enostavni objekti so pomožni objekti, začasni objekti, vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema. Med pomožne objekte sodijo objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti in pomožni kmetijsko gozdarski objekti. Mednje sodijo bazen, drvarnica, garaža, lopa, nadstrešek, steklenjak, uta, rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto … Ti objekti se štejejo za enostavne, če jih ne uporabljamo za poslovne namene. V pravilniku so mere navedenih objektov natančno določene, včasih tudi materiali. Tako na primer pri bazenu za enostavni objekt velja, da je to montažni ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, lahko pa tudi za gašenje morebitnega požara, največje tlorisne površine do 30 kvadratnih metrov, globine do 1,5 metra. Za drvarnico pa velja, da je to pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom in je namenjen za hrambo trdega kuriva, tlorisne površine do 15 kvadratnih metrov, višina in razpon nosilnih delov pa do treh metrov.

Med enostavne objekte štejemo tudi ograje: medsosedsko, varovalno, igriščno, oporni zid ali škarpo, ograjo za pašo živine ter tudi sajeno živo mejo. Med začasne sodijo še objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali skladiščenju. Med vadbene sodijo tisti, ki so namenjeni športu in rekreaciji na prostem ter tisti, ki so namenjeni obrambnim vajam in vajam za zaščito, reševanje in pomoč. Kadar zgoraj omenjeni objekti presegajo predvidene okvire v pravilniku, je potrebno gradbeno dovoljenje, ki ga lahko izda le upravna enota in ne občina. Cena za izdajo lokacijske informacije znaša približno 17 evrov, kadar so ji priložene še priloge, pa še kak evro ali dva več. Med pomožne kmetijsko gozdarske objekte sodijo čebelnjak (s tlorisno površino do 20 kvadratnih metrov), gnojišče, zbiralnik gnojnice, gozdna cesta (za vožnjo kmetijske ali gozdne mehanizacije za prevoz lesa do javne ceste do dolžine dveh kilometrov), gozdna učna pot, kašča, kozolec (spet tlorisne površine do 20 kvadratnih metrov, višina, merjeno od terena do kapi in razpon nosilnih delov pa do treh metrov), kmečka lopa, rastlinjak, ribnik, silos, senik … Med enostavne objekte (poleg nekaj objektov za poslovno dejavnost, kot so sezonski gostinski vrt, gostinski kiosk, kamp (do pol hektarja), prireditveni oder, cirkus, športna igrišča ter tudi spominska obeležja) sodi tudi urbana oprema. Gradbeno dovoljenje ni potrebno za postavitev nadkrite čakalnice na postajališčih (do 15 kvadratnih metrov tlorisne površine, višine nadstreška pa do štiri metre), telefonske govorilnice, objekti za oglaševanje in podobno.

Če objekt odstopa od meril in pogojev, ki so določeni v pravilniku, mora investitor s pomočjo projektanta izdelati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in vložiti zahtevo za gradbeno dovoljenje. Investitorju je tako pri enostavnih objektih prepuščena glavna vloga. Poleg meril in pogojev mora investitor upoštevati tudi varovana območja – to je odmike od sosednjih parcel in podobno, ki so določeni z občinskim odlokom. V praksi to, na primer, pomeni, da se ob občinski cesti gradi le 10 metrov stran, od avtoceste 40 metrov, tudi od sosednje parcele je predviden odmik 2,5 metra. To ne pomeni, da ni možno graditi bližje meji, vendar je potrebno v tem primeru pridobiti soglasje. Omenimo še, da je v pripravi nova prostorska zakonodaja, ki naj bi na novo opredelila tudi graditve enostavnih objektov.