Dodatne učne ure

Test: Chevrolet Epica 2.0 LT

Evropski del znamke Chevrolet si je že nekajkrat prizadeval igrati vidnejšo vlogo v srednjem razredu, a so se poskusi vedno ponesrečili. Z lani novo epico, ki naznanja novo Chevroletovo obdobje, so si zastavili višje cilje in tudi dokončen izstop iz sence anonimnosti. Epica je zaradi vseh genetskih in lastniških prepletenosti v skupini General Motors, kljub svojemu korejskemu poreklu, nekakšen Chevroletov globalni model. Oblikovalcem se je tokrat kar dobro posrečilo »ujeti« zunanjost, čeprav ne gre za limuzino, ki bi ji lahko kar takoj pripeli priznanje za lepoto. Nenazadnje gre tudi tokrat za spretno kopiranje že videnega, ki se je tokrat osredotočilo na bavarski BMW, seveda pa to ni nujno slabo. Bavarskim limuzinam sta dovolj očitno podobna žarometa z zavihki na zunanjih robovih, nič izjemno izvirna pa nista niti bočna silhueta, niti limuzinski zadek z masivnim odbijačem in s sicer zanimivo oblikovanimi okroglimi lučmi, vdelanimi v poševno prirezano strukturo. Napredek, ki so ga pri Chevroletu storili v miselnosti in izvedbi, je opazen (tudi) v notranjosti. Volanski obroč je na oko in za hitro vrtenje še vedno prevelik, ročica za njegovo višinsko in globinsko nastavitev grdo štrli z leve strani, pri najbolje opremljeni različici so ob sredici gumbi za ukazovanje radijskemu sprejemniku in tempomatu. Merilniki z nežno modrikasto osvetlitvijo so prijazni voznikovim očem, enako velja tudi za zaslon, na katerem je z zelenimi simboli prikazano delovanje klimatske naprave in, kdo ve, zakaj, dodan povsem neuporaben digitalni kompas. Več kot soliden je radijski sistem, ki zna predvajati tudi glasbo zapisano v MP3 formatu, dokaj dobri pa so tudi plastični ponaredki brušenega aluminija, ki razblinjajo črno monotonost armaturne plošče in krasijo kroglo prestavne ročice. Za srednji razred zajetne zunanje mere obetajo prostorno potniško kabino, ki ponuja izdatno odmerjen prostor za voznika in sopotnika na desnem sedežu in s povsem zadovoljivo udobje za potnike na zadnji klopi. Prtljažnik je družinsko prostoren, s podaljškom, ki nastane s podiranjem naslonjal zadnje klopi, je mogoče vanj naložiti tudi daljše predmete, slabost je, da na pokrovu ni gumba za odpiranje, ampak samo ključavnica. Zanimivo je, da si za epico pri Chevroletu niso sposodili motorjev, ampak pod motorni pokrov vsadili na novo razvita bencinska šestvaljnika in štirivaljni turbodizel. Prečno postavljeni 2,0-litrski šestvaljnik je osnovna možnost, njegov tek je kultiviran in miren, tudi pri višjih vrtljajih ni preveč moteč. Zanimiva je kombinacija šestvaljnega motorja in ročnega petstopenjskega menjalnika, ki s predolgimi hodi prestavne ročice, kljub dobro preračunanim prestavnim razmerjem, ni dorasel motorju. Pogonski stroj je kljub sorazmerno skromni moči skoraj presenetljivo energičen in temu primerno pričakovano zahteven z bencinom, čeprav se poraba precej zniža ob prizanesljivosti z obremenjevanjem. Na novo zasnovano podvozje zaostaja za motornimi zmogljivostmi in čeprav kolesa v ovinkih dobro ohranjajo stik s cesto, se nagibanje karoserije in siljenje navzven dozdeva preveč očitno. Zato epica ne more do najvišjih ocen, poševnookim pa preostaja še nekaj učnih ur.

Tehnični podatki

Mere: d. 4,835, š. 1,810, v. 1,450 m, medosje 2,700 m

Prostornina prtljažnika: 480 l

Teža (prazno v./ dovoljena): 1460/1945 kg

Vrsta motorja: šestvaljni, bencinski, 24V

Gibna prostornina: 1993 ccm

Največja moč pri v/min: 105 kW/144 KM pri 6400

Največji navor pri v/min: 195 pri 4600

Najvišja hitrost: 207 km/h

Pospešek 0-100 km/h: 14,1 s

Poraba goriva po EU norm.: 11,4/ 6,3/ 8,2 l/100 km

Maloprodajna cena: 22.120 EUR (5.300.837 SIT)

Uvoznik: GM SEE, Ljubljana