Med sosedi 29

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / petek, 16. marec 2007 / 05:00

Državni svet je minuli teden organiziral v Ljubljani zanimivo razpravo o položaju Slovencev na avstrijskem Koroškem po zadnjih parlamentarnih volitvah. Predsednik državnega sveta Janez Sušnik je v pozdravu udeležencem dejal, da mora Slovenija v primeru manjšine zastaviti do Avstrije pogumnejšo politiko, in hkrati obžaloval, da državni svet ni uspel s predlogom za »dvig« urada vlade za Slovence po svetu na ministrsko raven.

Veleposlanik Republike Avstrije v Ljubljani Valentin Inzko, rojen v Svečah na Koroškem, je ugotovil, da se je po zadnjih parlamentarnih volitvah v Avstriji in na Koroškem politično okolje spremenilo. Vladni stranki, socialdemokrati in ljudska stranka, sta v koalicijsko pogodbo zapisali, da bodo manjkajoče dvojezične krajevne table postavljene do poletja, njihovo število pa bo odvisno od dogovora vlade in slovenskih manjšinskih organizacij. Ker Haiderjeva stranka Zavezništvo za prihodnost Avstrije ni več v vladi, ne bo mogla preprečevati izvrševanja vladnih sklepov. Slovenski manjšini v prid odloča ustavno sodišče, iz nje pa izhajajo številni koroški intelektualci, od sodnikov in odvetnikov do profesorjev in znanstvenikov. Za državnega sekretarja v vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorka Pelikana so največji problemi slovenske manjšine na Koroškem dvojezični krajevni napisi in državno financiranje slovenske glasbene šole, ki je ena največjih glasbenih šol na Koroškem in bi morala imeti po zakonu enak položaj kot nemška glasbena šola. Tudi zaradi stališča zveznega kanclerja Gusenbauerja med nedavnim obiskom na Koroškem, da preštevanja manjšine, ki ga predlaga deželni glavar, ne bo, so razlogi za optimizem realni.

Svoje poglede na položaj Slovencev na Koroškem so pojasnili predsedniki treh organizacije Slovencev na Koroškem: Marjan Šturm (Zveza slovenskih organizacij na Koroškem), Matevž Grilc (Narodni svet koroških Slovencev) in Bernard Sadovnik (Skupnost koroških Slovencev). Uspešnejša bo Slovenija, boljši bo naš položaj na Koroškem, je dejal Marjan Šturm. Zanimanje za učenje slovenščine narašča, mnogi Korošci se znova zavedajo slovenskih korenin. O številu sedanjih dvojezičnih krajevnih napisov se je treba dogovoriti in s tako imenovano »odprtostno klavzulo« omogočiti tudi postavitev novih. Matevž Grilc upa na obljubljeno rešitev problema dvojezičnih krajevnih napisov, ki bi Avstriji tudi povrnili ugled pravne države. Postaviti bi jih morali vsaj 173. Deželni glavar je že moral pred sodnika, ker ni upošteval zakonov in odločb ustavnega sodišča, kar je dobro znamenje. Če vlada ne bo izpolnila obljube, bodo Slovenci iskali pravico na evropskem sodišču za človekove pravice. Gradivo je že pripravljeno. Grilc je prepričan, da je vsak, ki zna slovensko zaveznik manjšine, vendar so njeno jedro narodno zavedni člani. Če bo jedro zdravo, se bodo k manjšini vračali tudi tisti, ki so jo zapustili.