Nadarjeni otroci (5)

Besedilo: Damjana Šmid
Kategorija: Nasveti / torek, 13. marec 2007 / 05:00

"Ko že razumeš vse o soncu, zvezdah in kroženju Zemlje, lahko še vedno zamudiš lepoto sončnega zahoda." (A. Whitehead)

Prav zaradi takšnega zamujanja lepote sončnega zahoda ali zaradi podobnih minusov, ki jih prinaša razvijanje zgolj v eno smer, je potrebno nadarjene otroke gledati kot celoto. Otrok je otrok, pa naj si bo nadarjen ali s primanjkljaji na učnem področju. Vsak otrok v prvi vrsti potrebuje ljubezen, varnost in sprejetost. Nadarjen otrok se že tako in tako večkrat počuti drugačnega, zato je dobro, da mu dajemo jasna sporočila, s katerimi bo gradil svojo samopodobo. Starši smo včasih zaradi izjemnih dosežkov svojih otrok tako polni samih sebe, da se moramo zares vprašati, čigavi dosežki so to. In če so otrokovi, kako je do njih prišel? Z našim večnim priganjanjem ali z večinskim deležem svoje lastne aktivnosti? Kajti velika razlika je v tem, ali otroka spodbujamo ali silimo v nekaj. Posledica tega se pokaže kmalu, ko so pred otrokom naloge, ki naj bi jih rešil sam, iz svoje lastne želje po znanju ali uspehu. Otrok, ki vedno dela stvari zaradi staršev, pri takšnih nalogah največkrat odpove, ali pa se jih sam sploh ne loti. K temu spada tudi »razkazovanje« otroka pred drugimi, s čimer začnemo ponosni starši že zelo zgodaj. Otrok ne more in ne sme biti razstavni eksponat. Kot takšnega ga postavljamo v vlogo objekta naših ambicij in posledice so lahko precej travmatične za obe strani. Naj bo samo naš otrok. S tem mu bomo prihranili kup nevšečnosti, s katerimi se bo moral tako in tako soočati v vsakdanjih situacijah. Naj nas nadarjen otrok ne zavede s svojim razmišljanjem in ne popuščajmo pri pravilih, ki veljajo v družini. S pravili mu bomo dali varnost in mu sporočali, da je za nas enako vreden kot vsi ostali, ne glede na svoje dosežke. Na ta način preprečimo, da bi mu naložili breme uspeha, ki včasih postane pretežko prav zaradi naših pričakovanj. Ko sem vprašala nekega izjemno pametnega dečka, zakaj noče hoditi več v šolo, je odgovoril, da zato, ker mu je težko vedno biti najboljši. Strah pred neuspehom je postal njegova mora …