Alenka Žavbi Kunaver (Foto: Tina Dokl)

Prosti čas preživlja v naravi

Alenka Žavbi Kunaver (LDS) je v tem mandatu prvič sedla v svetniške klopi. Pravi, da ji veliko pomenijo stvari, ki jih naredi sama.

Alenka Žavbi Kunaver je med mlajšimi svetnicami v medvoškem občinskem svetu. Kandidirala je tudi za županjo Medvod, a ni bila izvoljena. Slabo leto je predsednica medvoškega odbora LDS in vodja svetniške skupine LDS v občinskem svetu občine Medvode.

Se lahko za začetek na kratko predstavite?

»Rojena sem bila leta 1973 v Ljubljani. Že v dijaških letih mi ni bilo tuje delovanje za skupnost, saj sem kot članica in predsednica Zveze dijakov Slovenije aktivno sodelovala pri izboljšanju dijaškega in študentskega standarda in pogojev za šolanje. Dobro sem se znašla tako na sestankih s šolskim ministrom, predsednikom vlade, kot tudi na uličnih protestih. V srednji šoli in kasneje na fakulteti sem pisala za nekaj študentskih časopisov in dnevnikov, ter objavljala prispevke na Radiu Študent. Kot predsednica Zveze dijakov Slovenije in podpredsednica Evropske dijaške zveze, kasneje pa članica Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, sem bila ves čas v stiku z mediji, tako da mi delo z mediji ni tuje. Leta 1995 sem se preselila v Zbilje, kjer sem si ustvarila dom in družino. Dejavno sem se vključila tudi v delo medvoške LDS. Članica LDS pa sem vse od ustanovitve stranke dalje oz. od leta 1990.«

 

Kako to, da ste se odločili za vstop v politiko?

»Za vstop v politiko sem se odločila zato, ker ne želim biti zgolj pasivna opazovalka, pač pa aktivna pri odločitvah javnega pomena na lokalni ravni.«

 

Ste dejavni še na katerem drugem področju v občini?

»Sodelujem s športnimi društvi, pomagam pri organizaciji prireditev. Ker se zelo dobro počutim med otroki, se z veseljem udeležim in pomagam pri aktivnostih v šoli, predvsem pri ustvarjalnih delavnicah.«

 

Kakšna mora biti po vaše dobra svetnica?

»Svetnica mora biti povezana z okoljem. Znati mora prisluhnit ljudem, zaznati probleme v občini in jih znati ustrezno reševati. Menim, da mora imeti širok spekter znanj, prav tako mora biti odprta do različnih pobud. Sposobna mora biti ločevati zasebne interese od javnih.«

 

Kaj v Medvodah najbolj pogrešate in kako bi to rešili?

»Najbolj pogrešam mestno jedro in družabno življenje. Medvode so lani formalno postale mesto. Da bi postale mesto tudi v družbenem smislu, bo potrebno s strani občine vložiti še nekaj naporov, predvsem urbanističnih. Postajamo vse bolj spalno naselje za Ljubljano, kamor ljudje po opravljenih obveznostih v šolah in službah pridejo le prespat. Občina bi se morala hitreje razvijati v vseh smereh. Pogrešam večjo skrb za ogrožene družbene skupine, za mlade in starejše. Z nekaj dobre volje in različnimi projekti, morda v povezavi s šolami, domom starostnikov in zdravstvenim domom, bi se dalo postoriti marsikaj. Moti me tudi, da v medvoški bazen ne znamo ali ne zmoremo pritegniti podjetnikov in ustvariti ugodnih pogojev zanje. Tu je tudi neurejena prometna infrastruktura, ter kanalizacijsko omrežje.«

 

Vaše pozitivne in negativne lastnosti?

»Sem dinamična, komunikativana in vzstrajna. Imam veliko energije za delo in uživam v stvareh, ki jih počnem.«

 

Kako preživljate prosti čas?

»Prosti čas preživljam aktivno, najraje v naravi. Uživam v vsem, kar je povezano z naravo, naravnim življenjem in gibanjem. Igram nekaj inštrumentov in zelo rada ustvarjam. Veliko mi

pomenijo stvari, ki jih naredim sama.«

 

Na kateri dosežek v vašem življenju ste najbolj ponosni?

»Da mi je uspelo zagotoviti pogoje za kvalitetno življenje, zase in za svoje najbližje.«

 

Še nekaj o aktualnem dogajanju: ali Medvode potrebujejo skupen »hram kulture«?

»Medvode potrebujejo predvsem skupno kulturno politiko, ki je zdaj programsko razdrobljena, saj glavni akterji občinske kulture ne najdejo skupnega jezika o enotni in usklajeni kulturni politiki. V proračunu so namenjena sredstva za dograditev in obnovo Kulturnega doma Medvode, Kulturni dom Pirniče pa je bil obnovljen v preteklih letih. Oba objekta nudita dovolj prostora in možnosti za kvalitetno izvajanje programov. Nekaj prireditev in nastopov poteka tudi v knjižnici in novi dvorani. Prostora in javnih zgradb je v občini veliko, le izkoristiti jih je potrebno.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 18. junij 2009 / 07:00

Zbrali denar za sošolce

Strahinj - Dijaki Biotehniškega centra Naklo Jure Jeglič, Anže Koželj in Vid Žitko so dali pobudo za organizacijo dobrodelnega nogometnega turnirja, kar je p...

Objavljeno na isti dan


Kranj / četrtek, 28. marec 2024 / 23:43

Šesti Prešernov sodobnik Adam Mickiewicz

V Parku La Ciotat v Kranju so v četrtek, na svetovni dan poezije, odkrili doprsni kip Prešernovega sodobnika, poljskega romantičnega pesnika, esejista in dramatika Adama Mickiewicza.

Šport / četrtek, 28. marec 2024 / 23:38

Zahvala Petru Prevcu

»Bilo je veliko kratkih in tudi dolgih skokov. Pot je bila dolga in uspešna in zelo sem ponosen, da ste me na zadnji skok pospremili v takšnem številu,« je po zadnji tekmi v Planici poveda...

Radovljica / četrtek, 28. marec 2024 / 23:34

Od Jožovčeve gostilne do mednarodne slave

V Radovljiški graščini je zaživela razstava ob 70-letnici Avsenikove glasbe, ki smo jo zaznamovali v preteklem letu. Razstava, ki bo na ogled vse do novembra, je rezultat sodelovanja med Muzeji radovl...

Preddvor / četrtek, 28. marec 2024 / 23:33

Župan sprejel Bloudkovega nagrajenca

Preddvor – Minuli četrtek je preddvorski župan Rok Roblek sprejel predsednika Planinskega društva Preddvor Aleša Drekonjo in Franca Ekarja, člana društva ter letošnjega dobitnika Bloudkove nagrade...

Zanimivosti / četrtek, 28. marec 2024 / 23:28

Potica iz krušne peči

V Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori so na etnološki delavnici pod vodstvom Gašperja Zime v krušni peči spekli tradicionalno slovensko orehovo potico, barvali so pirhe in pripravili velikonočni žegen...