Novosti s knjižnih polic

Ruski pisatelj Vladimir Sorokin je v mladosti pripadal tako imenovanemu umetniškemu toku soc-art, ki se je v ruski umetnosti (najprej likovni) uveljavil v sedemdesetih letih. Temeljni cilj gibanja je bilo znova poudariti individualnost, ki je bila desetletja podrejena klišejem sovjetske socrealistične kulture. Sorokin je s svojim šokantnim pisanjem pri tem segel na skrajni rob, saj pri mnogih bralcih zbuja nelagodje in odpor. Njegov prvi roman v slovenščini Led, ki ga je izdala založba Modrijan, je »postmodernistična srhljivka, ki razkrinkava klišeje totalitarizma« (iz spremnega besedila Mihe Javornika).

Ista založba je izdala tudi delo Kje se slovensko neha in hrvaško začne zgodovinarja Marka Zajca. V dvanajstih poglavjih obravnava razvoj problematike slovensko-hrvaške meje, in sicer od 19. in do začetka 20. stoletja. Avtor v uvodu poudarja, da so ga bolj kot konkretni politični odnosi zanimale »meje v glavah«. Današnja žgoča vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško so namreč posledica tvorbe ideoloških meja med Slovenci in Hrvati v času izoblikovanja modernih nacionalizmov.

Nežen in subtilen roman Morje je delo irskega pisatelja Johna Banvilla (Učila), ki velja za enega stilistično najboljših avtorjev svoje generacije. Roman pripoveduje zgodbo o ostarelem umetnostnem zgodovinarju, ki po ženini smrti vnovič zahrepeni po majhnem obmorskem mestecu, kjer je kot otrok preživljal srečne počitnice. Roman je bil leta 2005 nagrajen z Bookerjevo nagrado.

Vanda Cedilnik je prevedla in v samozaložbi izdala obsežno biografijo (870 strani) nekdanjega kitajskega voditelja Mao Zedong: neznana zgodba. Skupaj z možem, zgodovinarjem, strokovnjakom za sovjetsko zgodovino, Jonom Hallidayem jo je napisala britanska avtorica kitajskega rodu Jung Chang. Delo velja za enega najboljših kritičnih opisov Maovega življenja in dela. Jung Chang je zaslovela z avtobiografijo Divji labodi: tri hčere Kitajske, v kateri je opisala življenje kitajskih žensk treh generacij. Pri nas je knjiga izšla 1997.

Knjiga Pokoplji me pokončno s podnaslovom Romi in njihovo potovanje je knjiga »o največji, najmanj poznani in najbolj zatirani manjšini Evrope« (Washington Post). Avtorica novinarka Isabel Fonseca je svoje osupljivo delo napisala tudi na osnovi večletnega bivanja v romskih skupnostih. Z vsestranskim pristopom do tematike ji je uspelo stvarno spregovoriti o življenju Romov srednje in vzhodne Evrope. (Založba Sanje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bohinj / četrtek, 8. julij 2010 / 07:00

V vrtcu nova cena, pomoč na domu dražja

Bohinjska Bistrica - Občinski svet je na zadnji seji potrdil novo ceno za kombinirani oddelek v Vrtcu Bohinj, ki so jo po besedah višje svetovalke za družbene dejavnosti in gospo...

Objavljeno na isti dan


Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Nočni pohod na Grmado

Medvode - Kot vsako leto, je bil tudi letos ob prvi polni luni v januarju, 5. januarja, nočni pohod na Polhograjsko Grmado, ki ga organizira Planinsko društvo Blagajana iz Polhovega Gr...

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Na Katarini si želijo še več gostov

Katarina je dobila novo turistično brošuro, v kateri je predstavljena predvsem tamkajšnja bogata gostinska ponudba.

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Cepili bodo v skladu s strokovnimi smernicami

V ZD Medvode proti humanemu papiloma virusu še ne cepijo, saj čakajo na uradne strokovne smernice.

Splošno / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Anketa: Država bi morala plačati cepljenje deklet

V tokratni anketi smo naše sogovornike povprašali, kdo bi moral kriti stroške cepljenja deklet z novim cepivom proti raku na materničnem vratu, ki je druga najpogostejša oblika raka med Slove...

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Nadaljevala se bo gradnja tekaškega centra

Za dokončanje izgradnje Športno rekreacijskega centra v Preski bodo potrebovali še okrog 250 tisoč evrov. Od države jih letos pričakujejo 108 tisoč, a svoj delež bo morala primakniti tudi Občina.