Poje v koroškem narečju

Koroškega kantavtorja Milana Kamnika že lep čas nismo slišali na Gorenjskem, pred kratkim pa je gostoval na Jezerskem in v koroščini zapel prijatelju Davu Karničarju.

Jezersko - Kantavtorja Milana Kamnika pozna zlasti srednja generacija, ki ga pomni še iz koroškega Dua Kora, v katerem je pel s prijateljem Tonijem Apohalom. Danes Kamnik deluje samostojno, svoj prvenec je izdal leta 1996, njegov zadnji album z naslovom Gnar (denar) pa je izšel lani. Vmes so izšli še albumi Adelina, je še kdo srečnejši kje, 10 let (Duo Kora), Rad 'mam pir (Duo Kora), Dolina smrti, Ibržnik (Prežihov Voranc je s to besedo označeval hlapca), Prežih in Jaz (nastal ob obletnici smrti koroškega literata). Glasbenik je vseskozi zvest svojo Koroški in kar polovico svojih pesmi poje v tem narečju. Brez narečja ni jezika, je prepričan, in tako je leta 2004 naslovil tudi svoj album. Pesmi v kleni koroščini je zapel tudi na Jezerskem, kamor je prišel na povabilo Dava Karničarja, ko je ta predstavljal film o smučanju s sedmih vrhov na sedmih celinah. Ko se je Davo leta 2000 odpravljal smučat z Everesta, je nastala tudi stava, ki je Milan Kamnik doslej še ni uspel uresničiti, da bo namreč z Brnika peš prišel na Jezersko.

Kako da ga na Gorenjskem ne slišimo pogosteje? »Pridem, kamor me povabijo. Pa bi bilo dobro, da kdaj pridem tudi k vam, saj imamo Korošci in Gorenjci marsikaj skupnega, če ne drugega vsi prav fajn »švapamo«,« omeni skupno narečno posebnost gorenjskega in koroškega dialekta.