Radovljica spreminja statut občine

V javni razpravi predvsem o statusu in vlogi krajevnih skupnosti.

Radovljica – Občina Radovljica je v sredo pripravila javno razpravo o spremembah poslovnika in statuta občine, ki so se je udeležili predvsem občinski svetniki, predsedniki in predstavniki krajevnih skupnosti ter nekaj zainteresiranih občanov. Kot je v uvodu pojasnila Nana Jauk, vodja občinskega oddelka za splošne zadeve, so razlogi za spreminjanje obeh temeljnih občinskih dokumentov predvsem uskladitev z veljavno zakonodajo ter - glede na prakso preteklih let - možnost ureditve posameznih področij drugače kot doslej.

Statut in poslovnik občine je občinski svet spreminjal že leta 2005, a spremembe niso bile potrjene s potrebno dvetretjinsko večino. Ko se je občina spreminjanja obeh dokumentov lotila drugič, leta 2007, je bila ustanovljena začasna komisija, ki je pripravila marca lani sprejeti osnutek sprememb. Živahna polemika se je v dosedanjih razpravah vrtela predvsem okoli števila občinskih svetnikov in podžupanov (občina ima sedaj dva, predlagani so trije), odborov in komisije ter dejstva, kako natančno so v statutu in poslovniku opredeljeni status in naloge krajevnih skupnosti. Kot je pojasnila Nana Jauk, naj bi bile v statutu opredeljene le osnovne naloge in pristojnosti krajevnih skupnosti, to so tiste, ki jih dovoljuje zakon, podrobna opredelitev pa naj bi bila določena z odlokom.

Večina razpravljavcev je menila, da bi bile pristojnosti krajevnih skupnosti, ki bi bile opredeljene z odlokom, preveč podvržene aktualnim političnim razmerjem. To pa predvsem zaradi dejstva, da za spremembe odloka ni potrebna dvetretjinska večina. »Predlagani novi osnutek vodi v zmanjšanje pristojnosti in povečanje obveznosti krajevnih skupnosti, zato predlagamo, da se naloge, pooblastila in financiranje ohranita vsaj v takšni meri kot doslej,« je dejal novi predsednik odbora krajevnih skupnosti Brane Fajfar. Podobno meni tudi Zlatko Kavčič, predsednik sveta KS Lesce. »Bojim se, da se bodo zgodile spremembe, ki bodo imele velike vsebinske spremembe v bodočnosti. Sam bi občinski statut zasnoval tako, da bi dal ljudem možnost, da pri odločanju sodelujejo na različne načine. Glede na štiri desetletja izkušenj z delom v krajevnih skupnostih, svarim pred tem, da bi občinski statut zaprl možnost vključevanja vse druge javnosti razen političnih organizacij in svetniških skupin. Če se bo takšen trend nadaljeval, bo vodil ljudi v edino možnost, ki jo imamo: samoorganiziranje v svojo občino. Mislim, da cepljenje občine ni racionalno delovanje, ampak če ni druge možnosti, se tudi to lahko zgodi.« Večina prisotnih je podprla Kavčičev predlog, da se vzporedno s spremembami statuta občine v izogib še večjemu nezaupanju pripravi tudi odlok, ki bo določal status in vlogo krajevnih skupnosti.