Celovita ureditev komunalne infrastrukture na Loškem

Oskrba z vodo ter čiščenje in odvajanje odpadnih voda je področje, ki ga je težko ločiti z občinskimi mejami. Zavedajoč se tega so štiri občine na Škofjeloškem že lani začele s pripravo skupnega regionalnega projekta Ureditev porečja Sore.

V projektu urejanja porečja Sore sodelujejo štiri občine na območju 512 kvadratnih kilometrov z okoli 40 tisoč prebivalci. Na področju oskrbe z vodo naj bi bilo obnovljenih 40 km magistralnih vodov, 79 km primarnih vodov, 50 km sekundarnih vodov in 8 zajetij pitne vode. Na novo naj bi zgradili 15 km primarnih vodov, 1 km sekundarnih vodov in tri zajetja pitne vode. Pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda pa je predvidena obnova 12 km cevovodov, obnova čistilnih naprav Škofja Loka, Železniki in Žiri ter ostalih objektov na omrežju. Na novo pa bi zgradili 83 km cevovodov, 6 čistilnih naprav in pripadajoče objekte na omrežju. Stroški so ocenjeni na 46 milijonov evrov pri oskrbi z vodo in 93 milijonov evrov pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda.

Skupni nastop štirih občin v porečju Sore

Potem ko so lansko pomlad občine Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Železniki in Žiri o tem podpisale pismo o nameri, julija pa z nosilko projekta, Regionalno razvojno agencijo Sora tudi pogodbo o izvajanju skupnega projekta. Na ministrstvu za okolje in prostor je bil projekt ocenjen kot primeren in ga je uvrstilo na listo možnih projektov za kohezijski sklad finančne perspektive 2007-2013. Po ocenah je za izvedbo tega celovitega komunalnega sistema na Škofjeloškem potrebnih 90 milijonov evrov, ki jih občine seveda ne morejo zagotoviti iz lastnih virov, zato tudi skupni nastop občin in kandidatura za sredstva iz treh virov: evropske kohezije, ministrstva za okolje in prostor in evropskega sklada za regionalni razvoj. Po besedah Mojce Šmid, ki v občini Škofja Loka vodi ta projekt, naj bi kakih 60 odstotkov sredstev pridobili iz evropskih skladov, 25 odstotkov od države, 15 odstotkov pa bi zagotovile občine. Škofjeloška bi nosila levji delež, 63 odstotkov, Gorenja vas – Poljane 19 odstotkov, Železniki 10 in Žiri 8 odstotkov.

 

Kako daleč je trenutno projekt, ki naj bi bil uresničen do leta 2013?

»V izdelavi je zakonsko predpisana investicijska dokumentacija. V zaključni fazi je dokument identifikacije investicijskega projekta, ki bo predvidoma končan do konca februarja, nato pa gre v pregled vsem štirim občinam in ministrstvu za okolje in prostor,« pove Mojca Šmid. »Do jeseni bosta izpeljani še druga in tretja faza investicijske dokumentacije, in sicer predinvesticijska zasnova in investicijski program, kar so ključni dokumenti za vlogo za kandidaturo pri investicijskih skladih.«

Vodovodi, kanalizacija, čistilne naprave

Ne le evropski standardi, ki zahtevajo ustrezno raven oskrbe z vodo in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda, tudi večja kakovost življenja prebivalcev na tem območju terjajo dograditev celovitega, zmogljivega in visoko integriranega komunalnega sistema, kar občine štejejo za temeljno prioriteto in izredno razvojno možnost na Škofjeloškem. Kaj natančno se bo, denimo, le v občini Škofja Loka v prihodnje gradilo v okviru tega projekta? Predvidene so posodobitve primarnih vodovodov Visoko – Trebija. Hotovlja, Škofja Loka – Visoko, Trata – Reteče, Škofja Loka, Lovrenc, izgradnja vodnega zbiralnika Puštal, izgradnja novih zajetij pitne vode na Sorškem polju, posodobitev vodovodov v naseljih Puštal, Vincarje, Stara Loka, Virlog, Binkelj, Trnje in Vešter, Škofja Loka – vzhod, Stari dvor, Hafnerjevo in Frankovo naselje, Sv. Duh, Virmaše in Grenc, Godešič, Reteče in Gorenja vas – Reteče, izgradnja vodovoda Spodnja Luša – Bukovica in vzpostavitev daljinskega nadzora na sistemu javnega loškega vodovoda. Pri kanalizacijah in čistilnih napravah pa so v okviru tega projekta v poselitvenem območju Škofje Loke predvidene naslednje investicije: posodobitev zbirnega mestnega kanala in zbirnega kanala Trata, zadrževalni bazen deževnih voda pred centralno čistilno napravo Škofja Loka, izgradnja kanalizacije v naseljih Puštal, Vincarje, Stara Loka, Virlog, Binkelj, Trnje in Vešter posodobitev kanalizacije na območjih Škofja Loka – vzhod in naseljih Stari Dvor, Hafnerjevo in Frankovo naselje, izgradnja kanalizacije pri Sv. Duhu, v Virmašah in Grencu ter posodobitev centralne čistilne naprave Škofja Loka. Po pravilniku o odvajanju in čiščenju odpadnih voda mora biti poselitveno območje Škofje Loke (kar gravitacijsko odteka na čistilno napravo na Suhi) s kanalizacijo in čistilno napravo opremljeno do leta 2010. Za poselitveno območje Reteče, kjer naj bi v okviru projekta zgradili kanalizacijski sistem in čistilno napravo, pa mora biti opremljeno do leta 2015.

Občane prosijo za potrpljenje in razumevanje

»Občina Škofja Loka je v zvezi s tem pristopila k izdelavi kar 13 lokacijskih načrtov,« pravi Mojca Šmid. »Prednost imajo komunalna ureditev Vincarij in Puštala, zamenjava primarnega vodovoda Trata – Reteče, območje Stare Loke, Virloga, Binklja, Veštra in Trnja ter zamenjava primarnih vodovodov, ki jih je kar 30 kilometrov. Za vse to je treba pripraviti dokumentacijo, zatem sledi pridobitev služnostnih pogodb z lastniki zemljišč. Zavedamo se pomembnosti sodelovanja občanov že v prvih korakih, ko nam gre za pridobitev evropskih sredstev in pri nadaljnjem poteku investicij. Trenutno ponekod že potekajo geodetske meritve in če s tem občane motimo, jih prosimo za potrpljenje in razumevanje, saj bomo na dolgi rok s tem pridobili vsi občani.« Mojca Šmid dodaja, da so se dela letos ponekod že začela, tako denimo v Vincarjih, za prihodnje leto že računajo na kohezijska sredstva in tako bodo lahko začeli na področju odpadnih voda že posodabljati čistilno napravo ter graditi zadrževalni bazen za padavinske vode pred njo. Zatem sledi komunalna ureditev Puštala, nato pa do konca obdobja postopoma vse prej našteto.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / četrtek, 25. november 2010 / 07:00

Življenje o Kokri (4)

Reka Kokra je verjetno glavni razlog za razvoj naselij od Kranja do Jezerskega. Pogoji za njihov razvoj so bili ugodnejši pod Preddvorom, kjer reka iz ozke doline priteče na Kranjsko p...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:17

Odprta kuhinja z azijskimi jedmi

Slovenci vedno bolje poznamo in sprejemamo azijsko hrano, ki ni le suši in sladko-kisli piščanec. Na prvem Azijskem kulinaričnem dnevu smo lahko okusili še marsikaj drugega.

Razvedrilo / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:13

Barmanski podmladek

Člane Društva barmanov Slovenije (DBS) največkrat srečamo v tekmovalnih vlogah. Navdušujejo nas s svojimi koktajli ter se iz nastopov v tujini in doma vračajo nasmejani, saj je že kar pravilo, da dose...

Gospodarstvo / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:49

Razvoj je naša prednost

Pred dnevom odprtih vrat minuli petek v kranjskem Iskraemecu, ki letos praznuje 70 let obstoja, smo na pogovor povabili njegovega izvršnega direktorja Dietra Brunnerja. »Ključna konkurenčna prednost I...

Bohinj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

»Posvojili« že triindvajset klopic

Odličen odziv na inovativni projekt Posvoji klopco, s katerim želijo v Bohinju izboljšati ureditev sprehajalnih poti z več urbanega pohištva.

Kranj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

Ponosno gasilci že devetdeset let

»V društvu delamo ljudje za ljudi. Vse drugo pride za tem. S takim odnosom ne moremo zatavati z začrtane poti, temveč tkemo še globlje medsebojne vezi med svojimi člani in družbo, v kateri delujemo,«...