Lahko je obnoviti, težje je vdahniti življenje

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Škofja Loka / sreda, 28. februar 2007 / 05:00

Sredi meseca so v Škofji Loki v sklopu projekta Sejem bil je živ pripravili posvet z naslovom Celostni pristop k oživljanju starih mestnih jeder.

Škofja Loka – V projektu sodeluje pet največjih gorenjskih mest, ki želijo oživiti stara mestna jedra. Posveta se je udeležilo več kot dvesto obiskovalcev, ki so se tokrat zadnjič zbrali v Sokolskem domu (nekdaj Kristalna dvorana) pred obnovitvijo.»Aktualna tema zamiranja starih mestnih jeder je v Škofjo Loko privabila poslušalce iz vse Slovenije, iz ministrstev, institucij, zavodov, … Prejeli smo veliko odgovorov,« je dejala Mateja Hafner Dolenc, vodja projektne skupine Sejem bil je živ iz Škofje Loke. Predstavniki vseh petih gorenjskih projektnih skupin so v začetku leta spoznavali norveške rešitve, tokrat pa so predstavili tudi svoja videnja. Prostorski sociolog prof. dr. Drago Kos je povedal, da je vključevanje javnosti v oživljanje mestnih jeder, organiziranje skupnih delavnic in sestankov v Sloveniji novost, zato bo zanimivo opazovati izkušnje Gorenjcev. Arhitekt prof. dr. Peter Fister je predstavil celostni pristop oživljanja starega mestnega jedra Škofje Loke, ki je star komaj štiri leta in podoben projekt za prestolnico. »V Sloveniji do pred kratkim nismo spoznali, da so mestna jedra razvojni potencial, čeprav so ogromne stavbne površine prazne,« pravi Fister, ki upa, da bo nova zakonodaja dala starim mestnim jedrom novo veljavo.

Dr. Damijan Prelovšek, direktor direktorata za kulturno dediščino na kulturnem ministrstvu je bolj previden ob napovedovanju novega zakona, ki bi moral vključevati tudi davčne olajšave za zasebnike, ki bi vlagali v obnovo kulturnih spomenikov. Naj spomnimo, da je celotno staro mestno jedro Škofje Loke kulturni spomenik državnega pomena. Da so stara mestna jedra priložnost in prihodnost, je potrdil tudi Gisle Erlien, norveški gost, ki je predstavil tudi norveške izkušnje iz 70-tih let prejšnjega stoletja. Njihova mesta so danes obiskana, trgovine in gostinski obrati živijo, meščani v njih tudi s ponosom prebivajo.

Ob zaključku so vodje projektni skupin petih gorenjskih mest (Jesenice, Radovljica, Tržič, Kranj in Škofja Loka) predstavili primere njihovih mest. Skupaj so ugotovili, da si mesta zaslužijo celosten pristop, saj so stara jedra vrednota in potencial razvoja vsakega mesta, ki stare predele sploh premore. »Vse aktivnosti bomo usmerili v sodelovanje z meščani, društvi, mladimi, gostinci, trgovci in drugimi zainteresiranimi. Za oživitev mest bomo pripravili tudi nove programe, jim skušali vživeti dušo, kar pa je zelo, zelo težko,« je razložila Mateja Hafner Dolenc.