Letos le en nov sklad

NLB Skladi so lani uvedli pet novih vzajemnih skladov, letos načrtujejo le en nov sklad - Zahodni Balkan delniški.

Ljubljana – Družba NLB Skladi je lani s 40,5 milijona evrov (9,7 milijarde tolarjev) neto vplačil v vzajemne sklade dosegla 26-odstotni tržni delež, kar jo je že drugo leto zapored uvrstilo na prvo mesto med domačimi družbami za upravljanje. Dosegla je tudi ugodne finančne rezultate, po nerevidiranih računovodskih izkazih je poslovni izid pred davki znašal 1,37 milijona evrov (327,2 milijona tolarjev) in je bil za 39 odstotkov večji kot leto prej. Skupna čista vrednost sredstev v vzajemnih skladih je lani porasla za dve petini, na 183,6 milijona evrov (44 milijard tolarjev), sredstva investicijskih skladov, vključno z investicijsko družbo Maksima, pa za 27 odstotkov, na 306 milijonov evrov (73,4 milijarde tolarjev).

Letos le en nov vzajemni sklad

Družba je ob koncu lanskega leta upravljala dvanajst vzajemnih skladov in eno investicijsko družbo, v sodelovanju s Skupino KBC pa tudi dva garantirana podsklada. Lani je uvedla pet novih vzajemnih skladov (Farmacija in zdravstvo, Visoko rastoča gospodarstva, Naravni viri, Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški in Visoka tehnologija), v sodelovanju s KBC pa tudi drugi garantirani podsklad Fund Partners NLB Skladi – Garantirani sklad Azija 1. Naložbe investicijske družbe Maksima je močno razpršila na tuje trge (delež tujih delnic je ob koncu leta predstavljal že 47 odstotkov), novi statut pa ji omogoča še večjo razpršitev naložb, tudi na rastoče kapitalske trge.

V družbi bi letos radi zadržali dobičkonosnost vsaj na lanski ravni in povečali obseg neto vplačil za 36 odstotkov. Za zdaj so na dobri poti, saj so samo januarja dosegli rekordnih 17 milijonov evrov neto vplačil. Ker ocenjujejo, da že sedanja ponudba skladov zadošča za potrebe večine vlagateljev, bodo letos na novo uvedli samo en sklad – Zahodni Balkan delniški.

Razmere na trgu vzajemnih skladov so trenutno zelo ugodne, skladi beležijo rekordna neto vplačila. Po mnenju Roberta Kleindiensta, predsednika uprave NLB Skladi, je k temu verjetno pomembno prispevala uvedba evra pa tudi velik porast vrednosti »točke« vzajemnih skladov, ki temeljijo na balkanskih borzah. V družbi NLB Skladi opozarjajo na tveganja, ki so s tem povezana. Medtem ko v Evropski uniji predstavljajo delniški skladi le dobro tretjino prodaje vseh skladov, vlagatelji v Sloveniji že več kot leto dni skoraj izključno vplačujejo v delniške sklade, med njimi najbolj prav v tiste, ki temeljijo na visoko tveganih trgih. Predlani so bili to skladi s »temelji« v delnicah vzhodne Evrope, lani pa skladi, ki temeljijo na balkanskih trgih. Če bo na teh trenutno zelo priljubljenih trgih prišlo do večjega popravka tečajev navzdol, lahko na trd pristanek računa celotna »industrija« vzajemnih skladov v Slovenijo, menijo v NLB Skladi.