Slovenski oktet v zborniku

Slovenski oktet, katerega zgodovino je opisal tržaški Slovenec Boris Pangerc, ostaja biser zborovskega petja.

Ljubljana – V prisotnosti večine nekdanjih in sedanjih pevcev Slovenskega okteta in drugih gostov iz glasbenega in pevskega sveta so v petek na ljubljanskem Magistratu predstavili knjigo o 55-letni zgodovini delovanja izjemne pevske skupine, ki jo je napisal tržaški književnik in kulturni delavec ter tudi sam ljubitelj petja Boris Pangerc. Predstavitev knjige sta s svojo udeležbo počastila tudi ljubljanski župan in podžupan Zoran Jankovič in Aleš Čerin. Z minuto tišine so se spomnili nedavno umrlega prvega umetniškega vodje okteta Janeza Boleta.

O oktetu, ki je na pobudo slovenskih izseljencev v Združenih državah Amerike nastal na znameniti avdiciji 27. septembra 1951 v Slovenski filharmoniji, je govoril Matjaž Kmecl. Spomnil je, da je moral oktet zaradi »komunistične nevarnosti« kar deset let čakati na vstopno dovoljenje ameriške vlade, čeprav so bili ameriški državljani slovenskega rodu pobudniki za njegovo ustanovitev. Številne ovire je moral premagati tudi doma, vendar jih je znova in znova zmogel premagati. Tudi leta 1995, ko je tedanji Slovenski oktet po več kot pet tisoč koncertih napovedal konec delovanja, vendar je konec leta 1996 prvič stopil pred občinstvo oktet v novi sestavi.

»Mladi pevci so pogumno sprejeli izziv legendarnih predhodnikov in uspeli,« je povedal na predstavitvi zelo zanimive knjige njen avtor Boris Pangerc. V njej piše o nad 40 pevcih, ki so bili člani okteta, o gostovanjih, o uspehih in težavah ter prizadevanjih, da bi oktet ostal. Slovenski vladi in ministrstvu za kulturo je predlagal, naj oktet leta 2011, ob 60-letnici delovanja, predlagata za Nobelovo nagrado za mir.