Pri lastninjenju smo bili dobrodošli, po desetih letih pa odveč!

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / sreda, 21. februar 2007 / 06:00

V sredo, 24. januarja, smo bili na skupščini delničarjev v Termu na Trati. Že od prihodu pri vratarju smo bili grdo sprejeti: »Kam greš? Pojdi nazaj, da te vpišem!« nam je rekel vratar. Sedanja vlada je sprejela 384. člen zakona ZGD-1, ki se glasi: če ima večinski lastnik več kot 90 odstotkov delnic, lahko (ni mu pa obvezno) ostale delnice od malih delničarjev odkupi po primerni ceni. Kar 96 odstotkov Terma ima sedaj avstrijski Heraklit. Vso to zadevo je zakuhal prejšnji lastnik Janez Deželak, pa državna sklada, da je podjetje sedaj v lasti tujca. Skupščino je vodil advokat Stojan Zdolšek, noben novinar razen novinarja Financ ni imel možnosti snemati, napisati komentarja, kar kaže na veliko nepoštenost do malih delničarjev. Voditelj je bil skrajno neprimeren-nesramen. Delnice so zaprtega tipa, s tem ima lastnik še večji nadzor nad delnicami. Ceno sam postavlja, kakršna je njemu primerna, ne pa trg, kot bi to moral. Če je tržno gospodarstvo, bi to moralo veljati za vse, tudi za podjetja. Noben delničar ne bi mogel očitati cene, kdaj bi prodal, po kakšni ceni, kot bi takrat veljala, bi bila njegova odločitev. Ceno bi pa trg, ponudbo-povpraševanje uravnaval. Mali delničarji smo po diktatu večinskega prisiljeni vzeti 44 evrov na delnico, kar še polovico realne cene ni, za njega je to primerna cena. Primerna cena bi lahko bila za njega samo 20 ali 30 evrov. Pred dvema letoma je prejšnji lastnik prodal Heraklitu delnice po 84 evrov, od delavcev pa kupoval po 33 evrov. To je ravno tako, kot bi malemu kmetu plačali meso po 3 evre, velikemu pa po 7 evrov. Podjetje je v teh dveh letih poslovalo kar s precejšnjim dobičkom. Vrednost delnice bi danes morala biti temu primerna. Podjetje je z več trga več vredno, s tem pa delnica raste. Potemtakem smo mali delničarji prisiljeni na novo ocenitev in izpodbitno tožbo.

Mali delničarji Terma