Uporaba zaslonov: manj je bolje

Izšle so prve nacionalne Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. »Pediatri se v zadnjih letih pri svojem delu vse pogosteje srečujemo z otroki in mladostniki, ki imajo zaradi čezmerne uporabe naprav z zasloni težave. Zato smo dali pobudo, da smernice pripravimo tudi v Sloveniji,« pravi dr. Anja Radšel, dr. med., spec. pediatrije, ki je kot pediatrinja zaposlena v Zdravstvenem domu Medvode.

Smernice so pripravili primarni pediatri iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pod okriljem Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije skupaj s strokovnjaki z drugih področij. Članica delovne skupine je bila tudi naša sogovornica dr. Anja Radšel iz Sore, dr. med., spec. pediatrije, ki je kot pediatrinja zaposlena v Zdravstvenem domu Medvode. Poleg nje so bili v delovni skupini še vodja dr. Mateja Vintar Spreitzer, dr. med., spec. pediatrije, Denis Baš, dr. med., spec. pediatrije, predsednik Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo, dr. Marija Anderluh, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodja Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani, dr. Mateja Hudoklin, univ. dipl. psihologinja, specialistka klinične psihologije, izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo v Ljubljani, Maja Vreča, sodelavka projekta Safe.si, Arnes, dr. Špela Selak, mag. psih., univ. dipl. kom., Nacionalni inštitut za javno zdravje, in Špela Reš, univ. dipl. psihologinja, svetovalka na Logoutu.

Dobili smo prve nacionalne Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Kakšna so časovna priporočila?

Do dopolnjenega drugega leta starosti naj otrok ne bo izpostavljen zaslonom. Od drugega do petega leta naj bo časovna omejitev manj kot ena ura na dan, naraščajoče sorazmerno s starostjo in le ob prisotnosti staršev (okvirno pri triletnem otroku dvajset minut dnevno ali pri štiriletnem otroku trideset minut dnevno). Od šestega do devetega leta naj otrok pred zasloni ne preživi več kot eno uro na dan, nato do 12. leta največ uro in pol, do 18. leta pa naj bo časovna omejitev največ dve uri na dan. Vsa časovna priporočila predstavljajo povprečno uporabo zaslonov v prostem času. Če ima otrok specifične težave, prilagodite uporabo oceni strokovnjaka. To so časovna priporočila in usmeritve, Nacionalne smernice pa na skoraj šestdesetih straneh prinašajo še vrsto drugih strokovnih vsebin.

Kako pomembno se vam zdi, da smo tudi v Sloveniji dobili smernice na to temo?

Zelo pomembno; in vesela sem, da so izšle. V tujini so podobne smernice na voljo že kar nekaj časa, pri nas jih doslej še ni bilo, potreba pa je bila velika. Pediatri se v zadnjih letih pri svojem delu vse pogosteje srečujemo z otroki in mladostniki, ki imajo zaradi čezmerne uporabe naprav z zasloni težave. Zato smo dali pobudo za pripravo smernic. Oblikovali smo zelo široko multidisciplinarno strokovno skupino različnih strokovnjakov, ki se vsak s svojega vidika ukvarjajo s tem področjem. Smernice so sedaj na voljo. Temeljijo na pregledu literature, ki je bila na to temo objavljena v svetovnem merilu, na smernicah, ki so v tujini že dostopne. Predvsem smo se orientirali na evropski prostor. O določenih področjih je na voljo še zelo malo raziskav. Tam je bil naš strokovni konsenz tisti, na katerem slonijo te smernice. Dobile so široko strokovno podporo različnih strokovnih organizacij. So podobne kot drugje po Evropi in svetu.

Komu so namenjene?

Širša publikacija je v prvi vrsti namenjena vsem strokovnim delavcem, ki se pri svojem delu srečujemo z otroki in mladostniki. Želimo si, da bi delovali usklajeno in dvignili raven ozaveščenosti o pomenu časovnih omejitev, ustreznega načina uporabe in kvalitete izbranih vsebin. Poleg smernic je bil pripravljen in oblikovan poseben kartonček, ki je namenjen staršem in skrbnikom. V njem so predstavljene ključne vsebine. Vse je dostopno tudi na spletu (/www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/zasloni).

Se je stanje glede uporabe zaslonov v času epidemije in šolanja na daljavo poslabšalo?

Epidemija covida-19 je stanje še poslabšala. To so potrdile tudi raziskave. Evropska raziskava, ki je bila narejena v času pred pandemijo, v katero Slovenija ni bila vključena, je pokazala, da so manjši otroci pred zasloni povprečno dve uri dnevno, učenci pa v prostem času do štiri ure dnevno. Raziskava v prvem valu epidemije, v katero je bila vključena tudi Slovenija, pa je pokazala, da so otroci v povprečju pred zasloni preživeli skoraj sedem ur na dan, od tega je bilo šolskega dela slabe štiri ure. Evropsko povprečje v letu 2018 je bilo 2,6 ure na dan za delo za šolo in v prostem času. Samo prostočasne aktivnosti so sedaj presegle ta čas. Zavedati se je treba, da so vsebine na spletu zelo mamljive in otroke pritegnejo. Za natančno razumevanje dolgoročnega vpliva zaslonov na počutje in celostno zdravje otrok in mladih bi potrebovali več raziskav.

Človek se morda vpraša, ali smo izgubili zdravo pamet, da tudi za uporabo zaslonov potrebujemo smernice, nekakšna navodila ...

Tehnologija je del vsakdana. V zadnjem desetletju je bila zaznana velika uporaba zaslonov pri različnih starostnih skupinah. Smernice so kot nekakšno ogledalo na steni, ki pokaže čas, ki je še nekako sprejemljiv, varen. Časovne omejitve so kar striktne. Zavedamo se, da je to drugače od realnosti. Pri časovnih okvirih se mi zdi pomembno, da pogledamo obratno perspektivo. Mi vsi vemo, kaj otrok potrebuje za zdrav razvoj. To je veliko gibanja na svežem zraku, raziskovanje, igro v prostih okvirih, družbo vrstnikov, pristni stiki tudi z odraslimi ... Otroci so v vrtcu in v šoli velik del dneva. Če popoldan čas preživijo še pred zasloni, ga za vse omenjeno, kar potrebujejo za zdrav razvoj, ostane še zelo malo. To je problem, da ta čas za zasloni ukrade čas drugim aktivnostim, ki jih otrok nujno potrebuje. Tudi ta vidik se mi zdi zelo pomemben.

Kaj opažate kot pediatrinja?

Naj začnem pri večjih otrocih, ker je to že dlje časa znano in se o tem več govori. Več preživetega časa za zasloni posredno pomeni manj gibanja, več debelosti, manjše gibalne spretnosti … Opažamo več motenj razpoloženja, čustvene stiske. Otroci, ki veliko uporabljajo zaslone, imajo pogosto porušene spalne vzorce. Zelo skrb vzbujajoča pa so opažanja pri majhnih otrocih, ki imajo zaradi neprimerne uporabe zaslonov odstopanja že zgodaj v razvoju, že pri enem, dveh letih. Na pregledih opažamo motnje pozornosti s hiperaktivnostjo, beganje naokrog, govorno otrok ni spreten, kot bi pričakovali za njegovo starost ... Velikokrat se izkaže, da je v ozadju prevelika uporaba zaslonov. Otroški možgani se v zgodnjem obdobju zelo intenzivno razvijajo, postavljajo se temelji njihovega delovanja na intelektualnem in psihosocialnem področju.

Majhnemu otroku ni težko vzeti zaslona, kaj pa najstniku?

Pri vseh starostih je težko. Najlažje je pri prvem otroku, ko imamo v glavi načrt in se ga lahko držimo. Ko pride sorojenec, je to že večji izziv. Situacije so različne. Predlagamo vzpostavitev družinskega načrta uporabe zaslonov, ko se cela družina dogovori za njihovo uporabo in potem se vsi dogovora držijo. Pomembno je, da naprave niso v otroški sobi, še zlasti ne čez noč. Ne uporabljajmo jih med obroki, večkrat določimo dan brez zaslonov ... Ključno je, da otroci čim dlje ne uporabljajo zaslonov. Ko pride ta čas, pa da niso njihovi lastniki. Naprav ne kupujmo za darila, ne spodbujajmo, da jih otrok kupi iz lastnega denarja. Pomembno je, da vemo, kaj otrok gleda, da imamo nadzor. Veliko je pasti, ki otroke lahko pripeljejo v težave. Po eni strani so nam naprave olajšale in izboljšale življenje, po drugi strani pa je njihovo uporabo treba znati omejevati. Dejstvo je, da so zasloni del našega vsakdana, zato je že pri majhnih otrocih treba začeti vzgajati zdrav odnos do njihove uporabe. Naprave z zasloni niso primerne za tolaženje in preusmerjanje pozornosti otroka v stiski, za animacijo pri hranjenju ... Ne uporabljajte zaslonov za nagrajevanje ali kaznovanje otroka.

Odrasli smo zgled.

Zgled staršev je izjemno pomemben. Paziti moramo na lastno uporabo zaslonov, predvsem ko smo ob otrocih, še zlasti ko so ti v obdobju dojenčka in malčka, pa tudi kasneje (npr. uporaba pametnih naprav med dojenjem, stalno preverjanje obvestil, brskanje po socialnih omrežjih in javljanje na nenujne telefonske klice v prisotnosti otrok ...). Bodite zgled za uravnoteženo rabo naprav!