Moste (1)

Besedilo: Edvard Svetek
Kategorija: Nasveti / torek, 13. februar 2007 / 05:00

Moste so po zasnovi talnih načrtov spadale med vasi v vrsti, po zemljiški in poljski razdelitvi pa v vasi s progami. Hiše v vasi so bile grajene tesno druga ob drugi s progami zemljišč in gospodarskih poslopij na severni strani vasi. Prvič se omenjajo leta 1330 v zvezi z posestmi, ki so jih tukaj imeli gospodje Jeterbenški (Hertenberg pri sv. Katarini nad Medvodami). Tega leta so namreč gospodje Jeterbenški 3 pol hube prodali nemškemu viteškemu redu. Po urbarju iz leta 1496 so imeli tu posesti ljubljanski vicedom, in sicer v velikosti dveh hub in pol, kar je bilo zelo veliko in daje misliti, da so se tod razprostirala obsežna polja in ne le gozdovi ali gmajne. Tu je imel svoja posestva deželni glavar Kranjske, tu so bile velike posesti ljubljanske škofije, posesti je imel tudi križniški red (komenda) in drugi. V istem urbarju se ob imenu Moste omenja svobodnjak - kosez, kar je bilo zagotovo velika posebnost tega kraja. V velikosti pol koseškega dvorca se leta 1516, 1527 in 1547 tu omenja dvor Lovra Jurančiča. Leta 1547 in 1549 pa Petra Jurančiča (verjetno na kraju nekdanje koseščine - ime je še danes ohranjeno). Po urbarju iz leta 1541 je imel tu posest ljubljanski mestni špital, pa tudi razni benificiji ljubljanskih meščanov. Tu je imela leta 1539 in 1572 svoje posesti Šentpetrska župnija. Po urbarju iz leta 1592 je bila tukaj tudi deželnoknežja posest, pa tudi kapiteljska. Že ob ustanovitvi leta 1461 je ljubljanska škofija tu dobila svoje posesti in jih obdržala do leta 1848. Urbar iz leta 1517 pa znova potrjuje več hub cerkvi sv. Petra in kaže na to, da so bile tistega leta tu najbrž kakšne razprtije, zato so morali zadeve na novo urediti in jih zapisati v urbarju. Tudi meščanski špital je imel tu okoli leta 1539 svoje posesti, prav tako deželno glavarstvo, ki je vpisano v urbarjih iz let 1500 in 1592. Po urbarju iz leta 1592 naj bi bila tu tudi deželnoknežja posest, pa tudi kapiteljska. Vsekakor je zanimivo, da je v petnajstem stoletju imela tu svojo posest celo župnija Vodice. V 16. stoletju so kot tukajšnji lastniki zapisani celo nekateri ljubljanski meščani npr. Marko Videc, ni pa zaslediti ljubljanskega in okoliškega plemstva. Okoli leta 1700 so tu imeli posestva ljubljanska komenda, škofija, ljubljanski kapitelj, cerkev sv. Petra in jezuiti. Velika posestva je po naselitvi v letu 1701 tu imela rodbina Codelli. V Mostah se omenja kot polovičen lastnik graščine grof Franc Spannich (1783-1842), v drugi polovici 19. stoletja pa tudi Mihael, Marjana in Janez Slapničar. Zemljiško odvezo leta 1848 so tu dočakala posestva ljubljanske komende, škofije, ljubljanskega kapitlja, šentpetrske cerkve in drugih malih posestnikov. Po razprodaji cerkvenih zemljišč so tukajšnje njive in travnike v veliki meri pokupili ljubljanski meščani, posebno tisti z obrobja mesta, ki so se poleg trgovine in obrti ukvarjali še s kmetijstvom.

Po zlomu Ilirije in odhodu Francozov ter novi teritorialni razdelitvi so Moste od leta 1817 spadale pod občino Zalog - bile so le podobčina - vse do leta 1850, ko so postale samostojna občina. Leta 1935 so Moste s 7451 prebivalci v celoti prešle v ljubljansko mestno občino, imenovano Velika Ljubljana.

Moste so ležale med današnjim dvorcem Selo (Ulica bratov Rozman) in vse tja do Studenca na vzhodu. Na jugu pa so ležale, in še danes stari del leži tik ob Ljubljanici. Zato so bile ob večjih vodah vselej poplavne. Na severu pa so se raztezale vse do industrijskih kompleksov Kemične tovarne, Saturnusa in drugih. Imena pa niso dobile po mostu, kakor bi mislili, saj se ta tu nikoli ni omenjal, temveč po brunih, s katerimi so imeli obloženo obrežje Ljubljanice in poti iz brun, podobno kot na mostu. Ker so bile hiše tesno naslonjene druga ob drugo, so vasi rekli vas "nadeljcov".

Moste so ostale kmečke vse do preloma stoletja, ko se je tu zaradi bližine železnice pojavila industrija. Leta 1906 je nastala Kemična tovarna za predelavo boksita v aluminijske izdelke, leta 1921 Saturnus, leta 1940 Izolirka. Na severovzhodnem delu Most so bili gmajna in veliki travniki, ki so mejili na občino Polje. Na tem delu in na delu Polja so v drugi polovici 19. stoletja uredili vojaško vežbališče, kasneje pa še letališče, ki pa se je imenovalo letališče Polje. V Mostah je po pripojitvi občine k Veliki Ljubljani leta 1935 stala mitnica, kjer so morali vsi, ki so pridelke peljali naprodaj v Ljubljano, plačati takso - mitnino. Tu sta po postavitvi božje poti leta 1711 stali dve kapelici, ki sta služili kot postaji na poti od Šentpetra do Polja. V Mostah se združita Ljubljanica in Gruberjev kanal.