Operna Alenka v Helsinkih

Poleti je Alenka zelo zadovoljna, če v svoj natrpan urnik lahko "stlači" tudi kakšno uro odbojke na mivki ali badmintona. Novinarjem je vedno dostopna, vseeno pa želi, da se njena zasebnost spoštuje.

Izobraževalna pot letošnje Emine zmagovalke, Alenke Gotar, se je začela na gimnaziji Poljane, vzporedno je obiskovala tudi srednjo glasbeno šolo. Njeno petje je pritegnilo Kurta Widmerja, ki jo je povabil na akademijo v Basel, sledil je potem še Salzburg in nekje vmes jo je že takratni direktor ljubljanske Opere Borut Smrekar angažiral kot stalno gostjo. Danes je 'frilenserca', kot sama poimenuje svojo svobodno pevsko kariero. Ko je zmagala na Emi, je njeno ime preplavilo medije, čestitke pa je prejela iz vse Evrope.

Deveti februar je bil po dolgem času prvi dan, ko je Alenka lahko v miru popila jutranjo kavo. Pa še takrat jo je zmotil telefon, ko sem jo prosila za krajši intervju.

Nekateri vas imajo za Gorenjko.

»Prihajam iz Domžal, družina je pravzaprav iz Velenja, najdete me v ljubljanski in mariborski operi, nekaj tudi koncertiram, zaposlena pa sem kot profesorica glasbe na Glasbeni šoli Nazarje. Skratka, sem kar malce razseljena. In ker vsako poletje preživim nekaj časa na Hvaru, sem po tokratni zmagi tudi malce 'njihova' (smeh.)«

Vas je glasba zanimala že kot otroka ali je želja po petju prišla kasneje?

»Moja prva in največja ljubezen je bila vedno opera. Že od malega. No, sem nekaj časa razmišljala tudi o tem, da bi bila morda profesorica latinščine ali pa novinarka, vendar sem ostala pri glasbi.«

Pravijo, da ste se za nastop na Emi odločili na hitro, pesem Cvet z juga pa naj bi nastala v eni uri?

»Ni bilo ravno tako. Andrej Babić je imel skladbo spisano in je potreboval izvajalca. Nekako sva se našla, zadeva je bila pripravljena, sem ga pa res posnela v eni uri.«

Kako pa je sploh prišlo do sodelovanja z Andrejem?

»Nanj so me opozorili hrvaški operni kolegi. Ko sem slišala skladbo, sem se odločila, da gremo v to in sva ga posnela. Andrej je tekstopisec in skladatelj, ki je v svoji karieri ustvaril že kar nekaj hitov.«

Bi lahko rekli, da ste trenutno Andrejev projekt vi? Razmišljata o zgoščenki?

»Razmišljava o tem, vendar še iščemo pravo založbo. Ja, lahko bi rekli, da sem njegov projekt. Spravil je na Evrosong že Hrvaško in Bosno, z njim pa je sodelovala tudi že Saška Lendero. Veliko piše tudi za Španijo.«

Boste ostali v popularnih glasbenih vodah ali bo v prihodnosti opera še vedno številka ena?

»Pravzaprav sem bila v tovrstne vode popularne glasbe katapultirana. Najprej sem vse skupaj vzela bolj za zabavo. Rekla sem si, zakaj pa ne, dajmo poskusit. Vendar nisem nikoli pomislila na to, da bom na Emi zmagala. Ko sem se znašla v super finalu, se je pojavilo vprašanje, kaj pa če vseeno zmagam in postala sem živčna. Nisem namreč sploh pričakovala super finala. Mi pa ogromno pomeni to, da je odločalo telefonsko glasovanje in so se ljudje odločili zame, me vzeli za svojo.«

Včasih lahko rečemo, da vsako leto prevladuje na Evrosongu določen trend glasbe. Da vam zastavim standardno vprašanje: kaj lahko napoveste, če sploh lahko, kako se bo vaša pesem odrezala v Helsinkih maja?

»Na Emi sem zmagala s kar nekaj razlike v glasovih. Kar se tiče pa Evrosonga: kdo pa je lani pričakoval, da bodo zmagali Lordi? Lahko rečejo, da je moja pesem super, lahko pa popolnoma pogorim. Vse je v rokah ljudstva, ker karkoli bi napovedovala, bi bilo to precej neodgovorno.«

Tokrat vam je obleko za nastop na Emi sešil Borut Šulin. Že razmišljate o obleki za Evrosong?

»O tem smo se pogovarjali in se dogovorili, da bomo dali kar javni poziv za kreacijo.«

Kako pa vaši sprejemajo vašo zmago? Verjetno ste sedaj za domače še manj dosegljivi kot prej.

»Že od prej so navajeni, da me veliko ni, je pa res, da je letošnja sezona še posebej nora.«