Trije predlogi zakona in upravljavski načrt

Ožja skupina strokovne komisije za pripravo Zakona o Triglavskem narodnem parku po besedah predsednice komisije Inge Turk v teh dneh pospešeno pripravlja besedilo osnutka zakona o edinem slovenskem narodnem parku.

Morda so se prav zaradi skorajšnjega nastanka novega osnutka zakona o TNP ravno v tem tednu zganili tudi pri koaliciji nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka in v okviru mednarodnega festivala gorniških filmov v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravili posvetovanje o prihodnosti TNP, ki se bo odvijalo danes zvečer ob 18. uri v kongresni dvorani Cankarjevega doma. Na posvetu bosta sodelovala tudi ugledna gosta iz tujine David Sheppard, vodja programa za zavarovana območja pri Mednarodni zvezi za ohranjanje narave IUCN, in dr. Michael Vogel, direktor Narodnega parka Berchtesgarden v Nemčiji. Z namenom predstaviti program posvetovanja so predstavniki koalicije v torek sklicali novinarsko konferenco, kjer pa so predstavili tudi svoja stališča do položaja našega največjega zavarovanega območja.

Menijo namreč, da delo strokovne komisije v enem letu, od kar obstaja, ni pripeljalo nikamor, med člani komisije ni prišlo do združevalnih tez. Zato, pravi Marjeta Keršič Svetel, je koalicija nevladnih organizacij medtem napisala svoj predlog zakona, katerega cilj je, da mora upravljavec narodnega parka imeti v rokah pravna in upravna orodja, s katerimi bo lahko s parkom upravljal kot s parkom druge kategorije po IUCN, saj bo »le tako lahko narodni park kot tak dobil tudi mednarodno priznanje.« Začutili so tudi, kot pravi predstavnik koalicije Tomaž Ogrin, da predlog zakona o TNP, ki je trenutno v drugi obravnavi v državnem zboru in je morda bolje poznan kot Vučkov zakon, pomeni odmik od kvalitete, ki naj bi jo imel TNP. »Ocenili smo, da je v predlogu preveč lukenj in preveč zazidalnih projekcij,« pravi Ogrin. Zato so v svojem predlogu skušali upoštevati kritiko in strokovni pristop prejšnjega zakona, vendar pa nanj še niso dobili strokovnega odgovora.

Tudi pri javnem zavodu TNP ne sedijo križem rok. V tem tednu so začeli s prvimi predstavitvami bistva, ciljev in namena upravljavskega načrta Triglavskega narodnega parka. V sredo so v kulturnem domu v Stari Fužini v Bohinju pripravili delavnico, ki se je je udeležilo nekaj več kot sto prebivalcev tega in drugih bohinjskih krajev. Že v uvodu je direktorica javnega zavoda TNP Marija Markeš povedala, da je bistvo upravljavskega načrta začrtanje izvajanja zakona za naslednjih deset let. Za pripravo načrta upravljanja še pred prihodom novega zakona o parku pa so se odločili, ker že od leta 1999 vsa Slovenija čaka nanj, a doslej ni ne zakona, ne upravljavskega načrta. Namen delavnic, ki bodo po različnih krajih potekale skozi cel februar, je, da seznanijo lokalno prebivalstvo, ki se ga bosta tako zakon kot tudi načrt dotaknila tako rekoč na vseh področjih življenja, da želijo tudi njihovo sodelovanje pri pripravi upravljavskega načrta. Izdelati pa ga nameravajo v letu in pol. »Če bo potrebno upravljavski načrt prilagoditi novemu zakonu, ga bomo pač prilagodili,« je odločno povedala Markeševa.

Oktobra lani so sprejeli program priprave načrta upravljanja TNP, pri katerem gre za časovni okvir in naloge, ki bodo pripeljale do izdelave načrta. Predvidevajo, da se bodo s strokovno, upravljavsko in tudi širšo javnostjo na podobnih delavnicah v času nastajanja načrta dobili vsaj trikrat. In sicer, še letošnjo jesen, ko bodo predstavili cilje in usmeritve načrta po dejavnostih, ki se v parku izvajajo, ter spomladi prihodnje leto, ko bodo načrt javno razgrnili. »Po potrebi bomo pripravili več delavnic, kar pa je odvisno od udeležbe in interesa posameznih skupin, kot je na primer agrarna skupnost v Bohinju, s katero se že dogovarjamo,« je pojasnil Martin Šolar iz TNP.

Upravljavski načrt bodo naredili tudi v skladu z zakonom o ohranjanju narave in bo vseboval razvojne usmeritve, načine izvajanja varstva, rabo in uporabljanje zavarovanega območja, podrobnejše usmeritve za varstvo naravnih vrednot na zavarovanem območju, kjer pa bodo upoštevane potrebe razvoja lokalnega prebivalstva. »Osnovni cilj parka je ohranitev izjemnih naravnih in kulturnih vrednot, varovanje rastlin in živali ter ohranjanje nežive narave. Skladen z varstvenimi cilji mora biti tudi trajnostni razvoj in življenje ljudi. Tretji cilj parka pa je možnost doživljanja narave, kulturnega izročila in duhovnih vrednot tega prostora. Naša skupna naloga pa je, da vse tri cilje združimo, čeprav se včasih zdijo zelo vsak k sebi,« je pojasnil Šolar. Zato so pri TNP mnenja, da je park prevelik za enotno celostno upravljanje in ga je potrebno razdeliti ter za vsak del najti cilje in usmeritve.

Načrt upravljanja je praviloma nadsektorski dokument, ki ga morajo pri svojem načrtovanju upoštevati tudi drugi planski dokumenti oziroma načrti rabe naravnih dobrin, kot so občinski prostorski dokumenti ali gozdno gospodarski načrti. Hkrati gre za dolgoročni program dela in poslovni program upravljavca. Namen pa je identificirati navzkrižne interese ter konflikte med sektorji (občina, kmetje, lovci, gozdarji itd.) in varstvom narave, vsebina načrta pa mora predstaviti rešitve teh konfliktov. Poleg sodelovanja lokalnega prebivalstva pri upravljanju s parkom in določanja posameznih varstvenih con je pomemben vidik upravljavskega načrta tudi monitoring, ki pomeni sledenje in opazovanje rezultatov izvajanja načrta in ga po potrebi dopolniti ali spremeniti, da bodo rezultati pozitivni.

Župan bohinjske občine Franc Kramar je v razpravi, ki so se je lahko udeležili vsi prisotni, najprej izrazil zadovoljstvo, da se je uprava parka odločila za pripravo načrta upravljanja še pred sprejetjem zakona, in željo, da bi lahko skupaj v praksi dokazali, da je TNP dejansko prednost za ljudi, ki živijo v njem. Kasneje pa je povzel nekaj konkretnih predlogov, ki naj bodo v načrtu obravnavani. »Načrt mora predvideti promet okrog jezera; določiti turistične in športne aktivnosti, kje in pod kakšnimi pogoji se jih lahko izvaja; določiti nadzor nad izvajanjem odlokov zakonov, katera področja bo pokrivalo občinsko redarstvo in katera nadzorniki TNP; katera infrastruktura se lahko uredi ali obnovi in pod kakšnimi pogoji; katere prireditve se lahko odvijajo kje in pod kakšnimi pogoji; urediti mora gospodarjenje z gozdovi; poiskati možnosti in spodbude za male kmete; ter urediti lovstvo v smislu skrbi za divje živali,« je naštel Kramar.

Krajani krajevne skupnosti Stara Fužina–Studor pa so sredi januarja na javni razpravi dorekli tudi skupne smernice, ki jih bo župan Kramar zagovarjal na naslednji seji strokovne komisije, kot član katere je bil imenovan 31. januarja. Predvsem so izpostavili, da mora zakon nujno opredeliti vlogo človeka, ki živi v parku, kaj bo delal, od česa bo živel ter kdo in kako mu bo povrnil z omejitvami povzročeno škodo. Še ena tudi pomembna zahteva krajanov o sodelovanju lokalne skupnosti pri pripravi upravljavskega načrta pa se je v sredo že začela uresničevati.