Kongres naj strne vrste LDS

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Splošno / torek, 23. januar 2007 / 05:00

Svet Liberalne demokracije Slovenije za soboto sklicuje kongres stranke. Na njem bodo glasovali tudi o zaupnici predsedniku in podpredsednici. Kaj od kongresa pričakuje predsednik LDS Jelko Kacin?

Priznavate, da se vaša stranka, odkar je pred dvema letoma izgubila položaj vladajoče stranke na volitvah, ne more izkopati iz krize? Kako nameravate konsolidirati stranko, da bo na državnozborskih volitvah 2008 dosegla boljši rezultat kot na zadnjih lokalnih?

»LDS je v tem trenutku deležna velike pozornosti v medijskem prostoru in posledično v javnosti. To ni prvič, traja že dolgo. Še pred volitvami 2004 je bila s strani največje takratne opozicijske stranke in njenega predsednika, ki vodi sedanjo vlado, »demonizirana«. Bila je napadana kot podoba vsega slabega, očitano ji je bilo vse mogoče, tudi najbolj absurdne stvari, čeprav te dni vsi izrekajo zahvalo in pohvalo prejšnjim vladam in guvernerjem za vstop v evroobmočje. »Demonizacija« LDS se že dve leti nadaljuje, pritisk se stopnjuje, vsak dan znova se napoveduje in sugerira, naj končno že razpade. LDS pa noče ne razpasti in ne izginiti. S politiko izključevanja LDS iz političnega prostora se poskuša razbiti in nevtralizirati opozicijo ter preprečiti njeno funkcijo nadzora vladajočih. Bolj kot rasteta aroganca in korupcija vladajočih, bolj se poskuša pozornost javnosti preusmeriti na LDS. Pritisk pa nas le krepi, povezuje in združuje. Vsak dan LDS kaže vse več in več znakov in dokazov življenja. Na kongresu bo strnila svoje vrste, da bo lažje kos poslanstvu v opoziciji.«

V času volitev je odstopil podpredsednik Matej Lahovnik, vašo politiko vodenja stranke ostro napadata Slavko Gaber in Milan Cvikl, razkol v stranki se je najočitneje kazal v ljubljanski mestni organizaciji. Kako se to stanje odraža na Gorenjskem?

»Ljubljana je poseben izziv, saj tam živi največ politikov, tudi članov LDS. V Ljubljani imamo novo izvoljeno vodstvo, ki se zelo trudi in skuša presegati razlike iz preteklosti, ki povezuje in se ukvarja z izzivi Ljubljane. Nekateri s svojimi kandidaturami niso uspeli, poraz boli, a so vseeno dragoceni in dobrodošli. Odločitve poslanca Lahovnika ne morem komentirati, saj je osebna. Javno kritiko kolegov Gabra in Cvikla mnogi obsojajo, saj stranki navzven zagotovo zelo škodi, notranje pa njuni pozivi stranko hkrati mobilizirajo in krepijo. Nekateri ocenjujejo, da sta nehote prej v pomoč vladajočim kot LDS, a sam menim, da je stranka dovolj močna in dovolj zrela, da zmore (pre)živeti tudi s tako izrazitimi »individualci«. Oba sta imela in še vedno imata vse možnosti aktivno prevzeti svoj del odgovornosti, kandidirati za podpredsednika in preveriti zaupanje in podporo za svoje poglede in ravnanja. Oblikovanje programa LDS je izziv za mnoge, tudi zanju, večkrat sta že bila povabljena, a vem, da zmoreta veliko več, kot sta hotela in zmogla doslej. Na Gorenjskem smo veseli nekaterih uspehov na lokalnih volitvah, županski spremembi v Tržiču in Kranju sta zelo pomembni, ponekod pa s svojimi kandidati za župane nismo uspeli. Tudi kolega Stušek in Žerjav sta uspela, marsikje pa se vodstva in svetniške skupine pomlajujejo in utrjujejo.«

Kaj pričakujete od kongresa? Imate zadostno podporo, da se obdržite na predsedniškem metu?

»Pričakujem odgovor na preprosto vprašanje: Kaj želi LDS sporočiti sebi in slovenski javnosti? Se želi raje ukvarjati s seboj kot z vladajočimi? Želi članstvo ločevati in izključevati ali povezovati in vključevati nove, zlasti tiste, ki mislijo, da je treba za demokracijo v Sloveniji storiti še kaj več? Za več demokracije in svobode v Sloveniji pa je najprej treba uveljaviti več demokratične prakse v naši stranki, v LDS. Za začetek je treba priznati volilni izid na našem kongresu. Sam ga bom prvi priznal in tudi spoštoval! Nobene potrebe nimam, da bi se le »obdržal« na predsedniškem mestu! Ne gre za to. To ni dovolj! Sam sem vedno dal prednost interesom stranke, sicer ne bi bil danes v Bruslju. Stranki sporočam, da mislim zelo resno, zato zahtevam in vztrajam pri glasovanju o zaupnici meni, o naših dosedanjih naporih in rezultatih. Čudežev ne bo, če jih ne bomo delali sami. Kritika ni dovolj! Stanka bo na kongresu odgovorila, ali želi zdaj raje še kar iskati drugega predsednika, namesto da bi takoj odgovorila odločno, nedvoumno, programsko, politično in liberalno. Verjamem, da bo odgovorila odgovorno, da bo storila to, kar javnost od nje pričakuje - da strne vrste, se prenovi, okrepi in volivkam in volivcem omogoči pravo, prepričljivo, realno, demokratično in liberalno alternativo na volitvah 2008. Kdo pa bi lahko bil alternativa sedaj vladajočim desnim konzervativnim politikom, če ne mi, liberalci, in z nami še drugi, tudi tisti, ki so danes, čeprav v opoziciji, bolj nekakšen »privesek« v Strateškem partnerstvu ali pa so kar v vladi, v koaliciji in so zato ob SDS in Janši vsak dan šibkejši in vse manj pomembni?«