Računalnik in jaz: Poveži se

Besedilo: Robert Guštin
Kategorija: GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 05:00

Dvignete telefonsko slušalko, linija pa je zasedena. Znova poskusite čez nekaj minut in zgodba se ponovi. Odhitite po sledi žice, ki vodi od telefonskega priključka in se končuje nekje za zaprtimi vrati sobe vaših otrok. Počasi odprete vrata in nihče niti opazi ne, da ste vstopili v sobo. Vsi zrejo v monitor, nekaj tipkajo in so v povsem drugem svetu. Seveda kmalu najdete, kam je speljan drugi konec žice iz telefonske vtičnice. Jasno, priključen je v računalnik. Ko prav potihoma potegnete žico iz računalnika, zavlada splošna panika, preplah. Naenkrat vas vsi opazijo. Nekje med izlivi »nežnih« besed in jeznih pogledov ugotovite, da ste prekinili hudo resno delo na internetu. Kmalu se izkaže, da je šlo le za klepetanje otrok po internetnem klepetu. Torej, nič kaj hudo resna stvar.

Vam je to kaj znano? Še ne tako dolgo nazaj in zelo poredko še danes, se to res dogaja. V primeru, ko za dostop do interneta uporabljate navadno analogno telefonsko linijo, je telefoniranje med brskanjem po internetu onemogočeno, saj je linija zasedena. Gre za klicno povezavo, saj moramo za dostop do interneta klicati določeno telefonsko številko. Ko končamo z brskanjem po internetu, moramo povezavo prekiniti, saj je sicer telefonski račun previsok. Hitrost prenosa podatkov je pri tovrstni liniji največ 64 kbit/s v obe smeri. Ena smer je usmerjena k vam in po njej podatki prihajajo k vam. Temu pravimo »download«. Druga smer pa je pošiljanje podatkov stran od vas, v internet. Temu pravimo »upload«. Bolj pomembna je hitrost pri »downloadu«, saj veliko več podatkov prejmete iz interneta, kot pa jih tja pošljete. Enota za prenos podatkov je »bit/s«, kar pomeni, da se v sekundi po linijah prenese določena količina podatkov.

Za mir v hiši je bolje, če imate telefonsko linijo tipa ISDN. Tudi tu gre za klicno povezavo, ki jo moramo vedno znova vzpostavljati in prekinjati. Ta linija je sestavljena iz dveh kanalov, iz dveh delov. En kanal je namenjen telefoniranju, drugi pa dostopu do interneta. Tako lahko vaši otroci mirno brskajo po internetu, vi pa vmes telefonirate. Lahko pa oba kanala namenite isti aktivnosti. Hitrost je tu nekaj večja in sicer je »download« največ 128 kbit/s, »upload« pa 64 kbit/s, kar običajno zapišemo kot 128/64 kbit/s.

Kot nadgradnja ISDN povezave vam je na voljo ADSL povezava, ki ponuja že bistveno višje hitrosti, tudi do nekaj Mbit/s. Glavna razlika od prejšnjih dveh povezav je ta, da je to stalna povezava do interneta in je ni potrebno vzpostavljati in prekinjati. Mesečni znesek je fiksen in vezan le na hitrost povezave. Prednost te povezave je v tem, da vam omogoča več funkcionalnosti, saj poleg telefoniranja in brskanja po internetu, lahko preko nje gledate tudi televizijo. Povezava je vezana na telefonsko linijo, le da ima več delov, za vsako funkcijo svojega. Korak v isti smeri je tudi VDSL, ki prav tako ponuja vse prednosti ADSL povezave, le da so lahko hitrosti še višje. Segajo kar do 10 Mbit/s/2Mbit/s.

Zelo pogosto je uporabljen tudi kabelski dostop do interneta. Ta za svojo pot uporablja omrežje kabelske televizije. Signal se pri vstopu le razcepi na dva dela, na televizijskega in internetnega. Ne omogoča običajne telefonije, ponuja pa precej visoke hitrosti.

Za tiste z globokim žepom pa je na voljo optika. Gre za samostojno žico do vas. Ne delite si je z nikomer in ves čas je na voljo le vam. Namenjena je le dostopu do interneta. Hitrosti so tu lahko izjemno visoke tudi do nekaj Gbit/s. Običajno jih uporabljajo podjetja, ki potrebujejo za svoje poslovanje neodvisnost. Slabost je v izredno visokih cenah tovrstnih povezav.

Katero povezavo do interneta boste izbrali, je odvisno predvsem od vaših želja in potreb. A običajni uporabniki izbirajo med ADSL, VDSL in kabelskim dostopom. Običajno pade odločitev na podlagi cene in možnosti, saj se cene minimalno razlikujejo, bistvenih razlik pa ni.