Drobnica se je ponekod pasla še decembra.

Pozna jesen ali prezgodnja pomlad

Kako bi rekli sedanji vremensko nenavadni zimi: nedokončana jesen, prezgodnja pomlad ali zimsko poletje? Posledice že občutijo na smučiščih, bojijo se jih v kmetijstvu, na znižanje podtalnice opozarjajo vodarji.

Kranj – Po podatkih republiške agencije za okolje so bili predvsem zadnji štirje lanski meseci nadpovprečno topli, po količini padavin pa precej podpovprečni. Povprečna temperatura zraka septembra, oktobra in novembra je bila v osrednji Sloveniji 13,3 stopinje Celzija in je bila za 3,1 stopinje višja od dolgoletnega povprečja 1961 – 1990. Nenavadno visoke temperature so se nadaljevale tudi decembra, v prvi tretjini meseca je bila povprečna temperatura zraka 9,7 stopinje in je bila kar za devet stopinj nad povprečjem. V nekaterih dnevih so se temperature povzpele nad 15 stopinj in celo ponoči se ni ohladilo pod deset stopinj, takšno toplo vreme pa bi prej kot decembra pričakovali v zadnji tretjini aprila oz. sredi oktobra. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v obdobju od septembra do decembra beležili povprečno temperaturo zraka 11,1 stopinje, kar je najvišje povprečje po letu 1950 in tudi med najvišjimi po letu 1876, odkar za Ljubljano obstajajo podatki meritev. Toplo vreme se nadaljuje tudi januarja. V Ratečah je bila v vseh prvih devetih januarskih dneh povprečna temperatura zraka od dve do osem stopinj višja od povprečja 1961 - 1990, v Ljubljani celo od dve do enajst stopinj.

Nenormalno jesensko cvetenje

Visoke temperature zraka v pozni jeseni in tudi decembra so spodbudile nenormalno jesensko cvetenje. Po podatkih slovenske opazovalne fenološke mreže so se razprla in v zaščitenih legah tudi zacvetela socvetja leske, opaziti je bilo številne regratove cvetove, ponekod tudi socvetja mlečka, plešča, travniške detelje, rmana, cvetove repeče zlatice in ivanjščice, late pasje trave in mačjega repa ter socvetja oljne repice. Še bolj nenavadno je bilo odpiranje cvetov nekaterih okrasnih rastlin, zlasti forzitije, japonske kutine in rožmarina. V Primorju so se razprli tudi posamezni cvetovi zgodnjih sliv, še novembra so uspevali užitni gobani …

Večje možnosti za preživetje škodljivcev

Kaj toplo vreme pomeni za kmetijstvo? Kot je povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, se bodo kmetje (in drugi) morali navaditi na nenavadno tople in s snegom skromne zime, ki se v zadnjem času očitno zaradi klimatskih sprememb pojavljajo pogosteje kot v preteklosti. Zemlja se v takšni zimi ne spočije dobro, večje so možnosti za preživetje talnih gliv in škodljivcev. »Za setev in vznik žit so bili lani jeseni dobro pogoji, pričakujemo, da bodo dobro prezimila in da bodo tudi dovolj gosta. Pri prvem dognojevanju bo zato treba paziti, da s prevelikimi odmerki dušika ne bi še povečali njihove gostote, saj bi to lahko povzročilo poleganje in večji pojav glivičnih bolezni,« pravi Marija Kalan in dodaja, da bodo v mili zimi tudi trdoživi pleveli dobro prezimili in da bo zato spomladi pomemben izbor pravega pripravka za zatiranje. In kaj zdaj delajo kmetje? Lepe januarske dneve izkoriščajo za delo v gozdu, ob nadaljevanju toplega vremena pa bodo prvi ob koncu februarja že posadili zgodnji krompir. Ker je ob takšnih nenavadno visokih temperaturah tudi večja možnost za spomladanske pozebe, Marija Kalan opozarja, da letošnja uredba o sofinanciranju zavarovanja posevkov in plodov razširja možnost zavarovanja tudi na pozebo. Država prispeva k premiji dve petini, desetino pa lahko tudi občina.

Daljša pašna sezona

Kaj lepo vreme pomeni za živinorejo? Na Gorenjskem se je pašna sezona običajno končala ob koncu oktobra ali v začetku novembra, letošnja je bila, kot pravi Franci Pavlin, specialist za živinorejo v kranjskem kmetijsko gozdarskem zavodu, za tri tedne daljša, drobnica se je pasla še celo decembra. Kmetje, ki pasejo živino, so tako vsaj malo nadomestili izpad krme zaradi poletne suše.

Sadjarji zaenkrat še ne bijejo plati zvona, skrbi pa jih, če se bo toplo vreme nadaljevalo. Tatjana Zupan, vodja sadovnjaka Resje pri Podvinu, pravi, da je največja nevarnost, če bi drevje začelo predčasno brsteti, potlej pa bi pritisnil mraz in bi bila pozeba. V mili zimi so tudi boljše možnosti za preživetje in razmnožitev miši in lubadarjev ter za razvoj bolezni, še zlasti jablanovega škrlupa.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / četrtek, 15. februar 2024 / 13:12

Obnova stolpičev

Kamnik – Na gradu Zaprice v Kamniku poteka sanacija obeh grajskih stolpičev. Zamenjali so že streho in leseno strešno konstrukcijo ter druge elemente, uredili pa so tudi drenažo. Na vzhodnem stolpi...

Objavljeno na isti dan


Mularija / sreda, 28. junij 2023 / 22:44

V deželi čudes

Na popotovanju po partnerskih mestih v okviru vseslovenskega literarnega festivala 28. Slovenski dnevi knjige, ki ga pripravlja Društvo slovenskih pisateljev, so se sredi junija z vozilom, polnim knji...

Kronika / sreda, 28. junij 2023 / 22:43

Zlorabila položaj pri prodaji hotelov

Kranj – Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je v četrtek ob pomoči ljubljanskih kriminalistov opravil osem preiskav stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov na območju ljubljanske in kr...

Gospodarstvo / sreda, 28. junij 2023 / 22:41

Razpisi za čebelarje

Kranj – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je maja objavilo tri javne razpise, s katerimi namenja čebelarstvu skupno 526 tisoč evrov, od tega 203.853 evrov za sofinanciranje...

Kultura / sreda, 28. junij 2023 / 22:40

Mednarodni simpozij umetniške keramike

Voglje – V soboto, 1. julija, ob 19. uri bo v pritličju Blagnetove hiše v Šenčurju svečano odprtje letošnjega že 18. mednarodnega simpozija umetniške keramike V-oglje. Na letošnjem simpozi...

Zanimivosti / sreda, 28. junij 2023 / 22:35

Stik z naravo sredi gozda v Tunjicah

Mineva 25 let, odkar je Drago Vrhovnik v Tunjicah odkril zdravilne centre in izvir Žive vode. »Živa voda je božji dar, pomaga tam, kjer je treba. Ima 75 obstojnih elementov, ki so pomembni za naše tel...