Pozna jesen ali prezgodnja pomlad

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 16. januar 2007 / 05:00

Kako bi rekli sedanji vremensko nenavadni zimi: nedokončana jesen, prezgodnja pomlad ali zimsko poletje? Posledice že občutijo na smučiščih, bojijo se jih v kmetijstvu, na znižanje podtalnice opozarjajo vodarji.

Kranj – Po podatkih republiške agencije za okolje so bili predvsem zadnji štirje lanski meseci nadpovprečno topli, po količini padavin pa precej podpovprečni. Povprečna temperatura zraka septembra, oktobra in novembra je bila v osrednji Sloveniji 13,3 stopinje Celzija in je bila za 3,1 stopinje višja od dolgoletnega povprečja 1961 – 1990. Nenavadno visoke temperature so se nadaljevale tudi decembra, v prvi tretjini meseca je bila povprečna temperatura zraka 9,7 stopinje in je bila kar za devet stopinj nad povprečjem. V nekaterih dnevih so se temperature povzpele nad 15 stopinj in celo ponoči se ni ohladilo pod deset stopinj, takšno toplo vreme pa bi prej kot decembra pričakovali v zadnji tretjini aprila oz. sredi oktobra. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v obdobju od septembra do decembra beležili povprečno temperaturo zraka 11,1 stopinje, kar je najvišje povprečje po letu 1950 in tudi med najvišjimi po letu 1876, odkar za Ljubljano obstajajo podatki meritev. Toplo vreme se nadaljuje tudi januarja. V Ratečah je bila v vseh prvih devetih januarskih dneh povprečna temperatura zraka od dve do osem stopinj višja od povprečja 1961 - 1990, v Ljubljani celo od dve do enajst stopinj.

Nenormalno jesensko cvetenje

Visoke temperature zraka v pozni jeseni in tudi decembra so spodbudile nenormalno jesensko cvetenje. Po podatkih slovenske opazovalne fenološke mreže so se razprla in v zaščitenih legah tudi zacvetela socvetja leske, opaziti je bilo številne regratove cvetove, ponekod tudi socvetja mlečka, plešča, travniške detelje, rmana, cvetove repeče zlatice in ivanjščice, late pasje trave in mačjega repa ter socvetja oljne repice. Še bolj nenavadno je bilo odpiranje cvetov nekaterih okrasnih rastlin, zlasti forzitije, japonske kutine in rožmarina. V Primorju so se razprli tudi posamezni cvetovi zgodnjih sliv, še novembra so uspevali užitni gobani …

Večje možnosti za preživetje škodljivcev

Kaj toplo vreme pomeni za kmetijstvo? Kot je povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, se bodo kmetje (in drugi) morali navaditi na nenavadno tople in s snegom skromne zime, ki se v zadnjem času očitno zaradi klimatskih sprememb pojavljajo pogosteje kot v preteklosti. Zemlja se v takšni zimi ne spočije dobro, večje so možnosti za preživetje talnih gliv in škodljivcev. »Za setev in vznik žit so bili lani jeseni dobro pogoji, pričakujemo, da bodo dobro prezimila in da bodo tudi dovolj gosta. Pri prvem dognojevanju bo zato treba paziti, da s prevelikimi odmerki dušika ne bi še povečali njihove gostote, saj bi to lahko povzročilo poleganje in večji pojav glivičnih bolezni,« pravi Marija Kalan in dodaja, da bodo v mili zimi tudi trdoživi pleveli dobro prezimili in da bo zato spomladi pomemben izbor pravega pripravka za zatiranje. In kaj zdaj delajo kmetje? Lepe januarske dneve izkoriščajo za delo v gozdu, ob nadaljevanju toplega vremena pa bodo prvi ob koncu februarja že posadili zgodnji krompir. Ker je ob takšnih nenavadno visokih temperaturah tudi večja možnost za spomladanske pozebe, Marija Kalan opozarja, da letošnja uredba o sofinanciranju zavarovanja posevkov in plodov razširja možnost zavarovanja tudi na pozebo. Država prispeva k premiji dve petini, desetino pa lahko tudi občina.

Daljša pašna sezona

Kaj lepo vreme pomeni za živinorejo? Na Gorenjskem se je pašna sezona običajno končala ob koncu oktobra ali v začetku novembra, letošnja je bila, kot pravi Franci Pavlin, specialist za živinorejo v kranjskem kmetijsko gozdarskem zavodu, za tri tedne daljša, drobnica se je pasla še celo decembra. Kmetje, ki pasejo živino, so tako vsaj malo nadomestili izpad krme zaradi poletne suše.

Sadjarji zaenkrat še ne bijejo plati zvona, skrbi pa jih, če se bo toplo vreme nadaljevalo. Tatjana Zupan, vodja sadovnjaka Resje pri Podvinu, pravi, da je največja nevarnost, če bi drevje začelo predčasno brsteti, potlej pa bi pritisnil mraz in bi bila pozeba. V mili zimi so tudi boljše možnosti za preživetje in razmnožitev miši in lubadarjev ter za razvoj bolezni, še zlasti jablanovega škrlupa.