Papaja

Papaje izvirajo iz tropske Amerike, gojijo pa jih v tropskih in subtropskih predelih sveta. So najbolj izrazita sadna vrsta, ki se uporablja tudi kot zelenjava, čeprav je papaja odlično sladko sadje, jo v jugovzhodni Aziji skoraj pogosteje uporabljajo kot zelenjavo. Cenjeni so nezreli, še trdi plodovi, ki jih kuhajo v karijih in drugih zelenjavnih jedeh. Jedo jih pražene s česnom in jajcem ali celo polnjene podobno kot pri nas papriko. Danes po svetu gojijo približno 50 sort papaj. Sadeži posameznih sort se med seboj razlikujejo po obliki, barvi in velikosti. Papaje so dolge od slabih 10 pa do 80 centimetrov, največje tehtajo celo več kot 10 kilogramov. Po obliki razlikujemo okrogle, hruškaste, podolgovate in jajčaste papaje. V državah ob ekvatorju plodove obirajo vse leto. Neužitna lupina je med rastjo zelena, ko sadež dozori, postane rumena ali oranžna. Tudi barva papajevega mesa je rumena ali oranžna, pri nekaterih sortah pa je zrelo meso močne oranžno-rdeče barve. V sredini sadeža se skriva ogromno majhnih črnih okroglih semen, okus papajevega mesa pa je tak, kot da bi šlo za križanca med melono in breskvijo. Pri nakupu izberemo enakomerno rumene ali oranžne sadeže; če lupina okoli peclja ni rumena, papaja sploh nikoli ne bo dozorela. Zrele papaje pojemo takoj, nedozorele pa pustimo na sobni temperaturi, da porumenijo. Papajo lahko uporabimo tako kot melono, svežo, pokapano samo z limoninim sokom, za solate, sladolede, šerbete. Uporablja pa se tudi pri pripravi številnih sadnih sladic, napitkov, marmelad in chutneyjev ter kot priloga mesnim jedem, ribam in morskim sadežem. Papaja pa vsebuje tudi encim papain, ki beljakovine razgrajuje v aminokisline, zato so že davno papajo uporabljali za mehčanje mesa, skrbi pa tudi za nastajanje prebavnih encimov in izboljšuje beljakovinske razmere v celicah.

Solata s papajo

Za 4 osebe potrebujemo: 1 papajo, 30 dag očiščenih kozic, 10 dag mešanih kalčkov, 2 paradižnika, 1 papriko, sveže stisnjen sok ene limone, 3 žlice ekstra deviškega oljčnega olja, 2 žlici balzamičnega kisa in sol.

Očiščene repke kozic opecite na oljčnem olju in pustite, da se ohladijo. Medtem olupite in na rezine narežite papajo in jo pokapajte z limoninim sokom. Dodajte na kocke narezana paradižnika, papriko in oprane kalčke. Vse skupaj začinite z oljčnim oljem, balzamičnim kisom in soljo ter premešajte. Na tako pripravljeno solato naložite še ohlajene repke kozic in postrezite s svežim kruhom ali toastom.

Piščančji ragu s papajo

Za 5 oseb potrebujemo: 80 dag piščančjih prsi brez kosti, 1 svežo papajo, 1 čebulo, 5 žlic jedilnega škroba, 2 žlici olja iz koruznih kalčkov, sveže stisnjen sok ene limone, 1 dl sladke smetane in sol.

Piščančje prsi narežite na kocke in jih povaljajte v jedilnem škrobu. Na olju prepražite čebulo, dodajte piščančje prsi, še malo prepražite in zalijte z 0,5 l vode. Dodajte na kocke narezano papajo in limonin sok ter solite po okusu. Zdušite do mehkega in nazadnje zalijte s sladko smetano, dobro prevrite in postrezite z rižem.

Rižota s škampi in papajo

Za 4 osebe potrebujemo: 1 čebulo, 1 svežo papajo, 2 žlici oljčnega olja, 20 dag arborio riža, 1 paradižnik, 20 škampovih repkov, 1 dl suhega belega vina, 4 dl zelenjavne juhe ali vode, 5 dag masla, sol, sveže mleti poper in 1 žlico svežega sesekljanega peteršilja.

Na oljčnem olju prepražite čebulo. Dodajte riž, ga posteklenite, primešajte na kocke narezan paradižnik, olupljene škampove repke, olupljeno ter na kocke narezano papajo in zalijte z vinom. Premešajte, zalijte z juho in dušite, dokler riž ne vpije vse tekočine. Primešajte peteršilj, maslo in solite ter popoprajte po okusu. Odstavite z ognja in mešajte, dokler se maslo ne raztopi ter takoj postrezite.

Mafini z mandlji in papajo

Za 12 mafinov potrebujemo: 1 svežo papajo, 25 dag moke, 8 dag rjavega sladkorja, 5 dag masla, 1 jajce, 2 dl navadnega jogurta, 6 dag sesekljanih mandljev, 1 zavitek pecilnega praška in malo limonine lupine.

Papajo olupite in jo narežite na kocke, dodajte moko, sesekljane mandlje, pecilni prašek, sladkor in limonino lupino ter vse skupaj zmešajte. Dodajte še jajce, stopljeno maslo in jogurt ter zmešajte v gladko testo. Poljubno velike modelčke za mafine namastite z maslom, obsujte z ostro moko in jih do dveh tretjin napolnite s testom ter jih v na 200 stopinje Celzija ogreti pečici pecite dvajset minut. Ko se malo ohladijo, jih previdno stresite iz modelčkov in jih posujte s sladkorjem v prahu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sreda, 2. julij 2014 / 11:07

Več kot dvesto del

Trden dokaz, da se je Likovna šola Puhart v zadnjih letih dodobra uveljavila v Kranju in širše, so številni obiskovalci, ki so se minuli četrtek v avli občine Kranj udeležili odprtja razst...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / četrtek, 28. julij 2022 / 22:00

V sredo potrdili 1973 okužb z novim koronavirusom

Ljubljana – V sredo so v Sloveniji ob 797 PCR-testih in 6105 hitrih antigenskih testih potrdili 1973 okužb z novim koronavirusom. Po podatkih ministrstva za zdravje je bilo v sredo zaradi covida-19...

Železniki / četrtek, 28. julij 2022 / 21:54

Pomni, dolina!

Ob Plečnikovem spomeniku v Dolenji vasi je potekala tradicionalna slovesnost.

Kultura / četrtek, 28. julij 2022 / 21:53

Bogovi in drevesa

Trije poletni bralni namigi Založbe Beletrina

Radovljica / četrtek, 28. julij 2022 / 21:51

Obnovili znamenje

Kamna Gorica – Tudi letos so v Kamni Gorici pripravili prireditev z naslovom Pod cvetočimi nageljni, ki se je tokrat začela z blagoslovom prenovljenega znamenja pri Grilcu. Znamenje ob poti na poko...

Razvedrilo / četrtek, 28. julij 2022 / 21:48

Stoti rojstni dan Jerneja Bizovičarja

V soboto je stoti rojstni dan praznoval Jernej Bizovičar iz Predoselj. Dan pred rojstnim dnevom so slavljenca obiskali predstavniki Rdečega križa, društva upokojencev in krajevne skupnosti, vse najbol...