Golgota nedolžnih kupcev

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / petek, 12. januar 2007 / 05:00

Podjetje Gradis skupina G, ki naj bi dokončalo naselje Zbiljski gaj, je ustavilo dela in vložilo tožbo. Naselje ostaja neurejeno, večina prebivalcev pa nezadovoljnih. Najslabše so jo odnesli tisti, ki so nepremičnine kupovali od Mebles inženiringa (sedaj Movense).

Razvpiti primer naselja Zbiljski gaj še zdaleč ni končan, pravzaprav se vse skupaj še dodatno zapleta. Tožbe se kar vrstijo. Nazadnje jo je proti Abanki Vipa, Meblesu IMS v stečaju in Movensi vložilo podjetje Gradis skupina G, ki je pred tremi leti takrat kot Gradis inženiring z Abanko Vipa sprejelo načrt o dokončanju naselja. Poleg tega, da je vložilo tožbo, je ustavilo tudi vsa dela v naselju, ki se sicer niso nadaljevala že leto dni. Svoj pogled na dogodke v zadnjih letih so nam zaupali kupci, ki so pri vsem skupaj potegnili najkrajši konec in se povezali v Odbor kupcev Zbiljski gaj. To so tisti kupci, ki nepremičnine niso kupili direktno od Meblesa, ki je naselje gradil, temveč od Mebles inženiringa (danes se imenuje Movensa), podjetja, ki je bilo največji kupec nepremičnin od Meblesa in jih potem prodajalo naprej. Dva izmed njih sta Peter H. Hreščak in Ivan Bole. Oba sta hišo, v kateri živita, preplačala, saj sta jo morala dokončati z lastnim dodatnim vložkom. Poleg oškodovanih kupcev hiš, so tu še oškodovani kupci garsonjer (varovanih stanovanj). Slednja so še danes v stanju kot ob začetku stečaja, torej nedokončana in propadajo, kupci pa praznih rok.

»Zbiljski gaj je bil čudovit projekt, ki je gravitiral k Domu starejših občanov, kar zame pomeni nekakšno varovalko, kamor se bom lahko preselil, ko ne bom več mogel skrbeti sam zase,« o razlogih za Zbiljski gaj pove Hreščak, ki je nepremičnino torej kupil od Movense. Njegova hiša, tako kot še 92 ostalih nepremičnin, junija 2003, ko je šel Mebles v stečaj in so se dela zato ustavila, še ni bila do konca zgrajena. Za dokončanje naselja je Abanka Vipa v soglasju s stečajno upraviteljico Meblesa IMS in stečajnim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča oktobra 2003 izbrala gradbeno podjetje Gradis inženiring (danes Gradis Skupina G). »Movensa, kot glavni kupec nepremičnin pri Meblesu in njenih 34 kupcev, ki smo kupili nepremičnine od Movense, smo bili iz tega izvzeti, saj so Gradis zadolžili le za dokončanje nepremičnin Meblesa v stečaju. Tu je prišlo do diskriminacije največjega kupca, torej Movense, ki so ji poleg tega s to pogodbo vzeli deset še nedograjenih in neprodanih stanovanj,« še pove Hreščak. Stečajna upraviteljica Marta Kalpič Zalar se s tem ne strinja in pravi: »Kupci, ki so sklenili kupoprodajne pogodbe z Mebles Inženiringom (Movenso), z Mebles IMS v stečaju niso v nobenem pogodbenem razmerju in morajo po mojem mnenju urejati sporna razmerja z Movenso, ki se jim je zavezala nepremičnine dokončati, in ki je tudi prejela kupnine za te nepremičnine. Sem stečajna upraviteljica Mebles IMS d. o. o. – v stečaju in se me Mebles Inženiring ne sme tikati, saj gre za drugo pravno osebo, v katero, skladno z zakonom, ne smem posegati. Poleg tega Mebles Inženiring v stečajnem postopku od Meblesa IMS v stečaju uveljavlja obstoj denarne terjatve iz naslova nedokončanja del in ne zahteva dokončanja gradnje. Kar se pa tiče omenjenih desetih stanovanj, moram povedati, da se je Movensa s podpisom pogodbe strinjala, da ta stanovanja zaradi dokončanja preidejo v last Gradisa. Sedaj želi pogodbo v tem delu razveljaviti in zahteva, da ji Gradis ta stanovanja vrne. Osebno mislim, da razlogov za vložitev tožbe ni. Sicer pa bo o tožbenem zahtevku odločilo sodišče.«

Hreščak in Bole: »Hiši sva preplačala.«

»Tisti, ki so kupili direktno od Meblesa, so potem doplačali in jim je Gradis stanovanja dokončal, prav tako bi bilo tudi pri nas. Ker so Movensi odvzeli deset stanovanj, to podjetje ni imelo kapitala, s katerim bi lahko dokončalo naše nepremičnine,« meni Hreščak, na vprašanje, kje je potem denar, ki so ga kupci plačali Mebles inženiringu, pa odgovarja: »Mebles inženiring je vse te

nepremičnine Meblesu plačal z asignacijami, torej direktno Abanki, ki je Meblesu dala kredit. Po zakonu o stečaju pa ima stečajna upraviteljica pravico za eno leto pred stečajem prerekati vse poslovne dogodke in tako vsa ta plačila od banke zahteva nazaj, torej v stečajno maso Meblesa IMS. Nad hišami so torej še hipoteke banke, ki si je z njimi zavarovala kredit. Jaz sem na primer imel takšno pogodbo, da je bilo proti doplačilu možno hipoteko odstraniti. Ker sem imel finančne možnosti, sem že v celoti plačano hišo sam dokončal in imam danes vzorno urejeno hišo zunaj in znotraj, ki ni obremenjena. Sem jo pa preplačal in izgubil na desettisoče evrov.« Manj sreče pri tem pa je imel Ivan Bole, ki je prav tako z lastnimi sredstvi dokončal že plačano hišo, a mu jo banka kljub temu v primeru, da sodišče odloči, da bo slednja morala Meblesu IMS v stečaju denar vrniti, lahko vzame in proda, saj za hišo ni dobil pobotnice. »Ne razmišljam več o tem, že tako je šlo preveč živcev,« pravi Bole.

Ne moreta razumeti, da sta zato, ker sta nepremičnino kupila pri Mebles Inženiringu in ne direktno pri Meblesu, praktično »izbrisana«, predvsem pa, da je kot največji kupec »izbrisana« tudi Movensa. »Afera Zbiljski gaj je primer nepoštenega, nepravičnega, nemoralnega in diskriminacijskega slovenskega sodstva, ki je v sodelovanju z Abanko povzročilo ogromno škodo oškodovanim kupcem nepremičnin in podjetjem Mebles, Movensi in Gradisu skupini G. Vsa tri podjetja so vložila tožbe,« pravi Hreščak in dodaja: »Ne preostane nam drugega, kot da gremo pravico iskat v tujino. Po stotinah urah, šlo je veliko živcev, papirja, kartuš, smo prišli do zaključka, da je glavni krivec za dogodke v Zbiljskem gaju sodstvo. Za nas je žaljivo, da pravijo, da smo bili naivni kupci. Mi nismo bili naivni, saj smo pogodbe sklepali preko notarjev.«

Naselje ostaja nedokončano

Zapletlo pa se je tudi glede dokončanja naselja, za kar je bil izbran Gradis. Mebles namreč naselje ni gradil povsem v skladu z zazidalnim načrtom, saj se je povečalo število stanovanjskih enot. Gre za tim. hiše z varovanimi stanovanji, ki so torej črne gradnje. Nekaj jih je potem zgradil tudi še Gradis. In te črne gradnje naj bi bile legalizirane na podlagi lokacijskega načrta, ki ga je pred dobrim letom sprejel medvoški občinski svet. Ta predvideva tudi gradnjo novih šestnajstih stanovanjskih objektov, ki bi jih zgradil novi investitor, Gradis skupina G. V prvi fazi pa bi investitor moral dokončati prometno in komunalno energetsko infrastrukturo, kar bi omogočilo normalno uporabo prebivalcem v že vseljenih objektih. Poleg tega, da v Zbiljskem gaju ni obljubljenega otroškega igrišča, vaškega trga, trgovine, niti ceste še nimajo finega asfalta. Prav tako Občini še ni bilo predano plinovodno omrežje, kar je bil pogoj za objavo lokacijskega načrta v Uradnem listu. Tudi zato je Gradis dela v Zbiljskem gaju ustavil, saj svojega vložka niso želeli povečevati, dokler se ne reši hipoteka družine Knific, ki je Meblesu prodala večji del zemljišč, na katerem je zrasel Zbiljski gaj in je zaradi prenizke kupnine že pred stečajem Meblesa vložila tožbo. Na teh zemljiščih je sedaj plomba, zaradi katere mnogi kupci ne morejo vpisati svojih nepremičnin v zemljiško knjigo prosto bremen. Abanka Vipa pa naj bi Gradisu ob vstopu v projekt dala obljubo, da bo plombo Knifičevih odpravila, kar pa se ni zgodilo. Gradis je sedaj vložil tožbo proti vsem podpisnikom oktobra 2003 podpisane pogodbe, s katero zahteva razveljavitev pogodbe in plačilo odškodnine. Po mnenju Marte Kalpič Zalar pa ta tožba ni utemeljena, saj plomba Knifičevih po njenem ni nobena ovira za izpolnitev prevzetih pogodbenih obveznosti. Dodaja še, da če bo sodišče odločilo, da so Knifičevi upravičeni do ločenega poplačila, je za poplačilo terjatve teh upnikov po sklepu stečajnega senata znesek za njihovo poplačilo rezerviran.