Indijska roža

Letošnja zelena zima nam je prinesla prve cvetove. Telohe, ki že cvetijo po gozdovih, tudi kakšno trobentico najdemo na kakšnem travniku in tudi kakšen regrat je že zacvetel v vrtu.

V toplejših južnih krajih pa je doma dobro udomačena indijska roža, ki je doma v vzhodnih deželah, na Japonskem in na Kitajskem, v sredozemskih deželah pa je poleg raznih sort palm nepogrešljiva. Krasi drevorede, žive meje, vrtove in tudi večje posode so lahko zasajene z njo. Zraste kot grm ali majhno drevesce. Cveti zelo bogato, podobno kot japonska češnja, cvetovi so beli, rožnati vseh odtenkov. Veliko občudovalcev je to grmovnico že prineslo tudi v vrtove celinske Slovenije, vendar, če želimo, da nam bo uspevala, mora biti posajena v posodo in pozimi naj prezimi v notranjih prostorih. Je listopaden grm, z obrezovanjem jo lahko oblikujemo v primerno krošnjo. V Sredozemlju služi tudi kot živa meja, ali pa kot glavno in najlepše drevo sredi vrta. Če ima rastlina več prostora na razpolago, ji pustimo daljše poganjke, če manj, pa jo zelo na kratko obrežemo vsako leto. Cvetovi poženejo vedno samo na koncu enoletnih poganjkov. Glede zemlje ni preveč občutljiva, če je v poletni suši ne zalivamo dovolj, se rast upočasni. Razmnožujemo jo s semenom, vendar imajo mlade rastline cvetove lahko drugih odtenkov, kot matična rastlina, če pa vejice pogrobamo, pa bomo dobili enake sorte, kot je matična rastlina. To drevesce je bolj razširjeno po naši primorski deželi, kjer so zanjo dobri pogoji tudi v zavetnih in sončnih vrtovih.