Evropski denar ni le za reveže

Pred novim letom je Mestno občino Kranj obiskal evropski poslanec in kandidat za predsednika države Lojze Peterle. Župana Damijana Perneta je povabil na pivo v Bruselj.

Kranj - Lani so v Bruslju gostili okoli 350 gostov iz Slovenije, veliko delajo zlasti s šolami, ki v evropsko prestolnico prihajajo spoznavat institucije Evropske zveze, je ob koncu obiska v Mestni občini Kranj dejal Lojze Peterle in župana Damijana Perneta z ekipo povabil na pivo v Bruselj. Evropski poslanec je ponudil tudi svojo pomoč, češ da se vse več odločitev o Sloveniji sedaj sprejema v Bruslju.

Evropski denar za gasilsko veselico

Pomembno bo tudi, kako bomo v prihodnje črpali sredstva iz evropskega proračuna. Kot sta povedala župan Damijan Perne in podžupan Igor Velov, občina Kranj doslej še ni veliko zajemala iz teh virov, v prejšnjem mandatu le za obnovo Jenkove ulice. V prihodnje vidijo možnost za evropski denar za področje oživljanja starih mestnih jeder, ekologije, tudi kmetijstva, sicer pa se zavedajo, da te možnosti lahko izkoristijo, če bodo imeli dobre projekte. Temu je pritrdil tudi Lojze Peterle, češ da bruseljski denar ni namenjen le revnim, pač pa vsem tistim, ki imajo ideje in jih znajo tudi dobro predstaviti. Tako je navedel primer neke občine v Sloveniji, ki je evropski denar dobila za izvedbo gasilske veselice, kar pa je znala predstaviti kot primer ohranjanja ljudske dediščine. Dobro je imeti visoko profesionalno ekipo, ki se zna odzvati na razpise in pripraviti dokumentacijo, ki prepriča evropske finančnike. Splača se nam črpati evropski denar, saj bomo v nasprotnem primeru v prihodnje neto plačniki. Sedaj ko v evropsko družino prihajata dve revnejši državi, Romunija in Bolgarija, se bo evropski kolač rezal še na več kosov in po solidarnostnem načelu bodo tisti s slabšimi dosežki lažje prišli do denarja. V Kranju je obnova čistilne naprave eden od projektov, za katerega bi lahko zajeli iz evropske blagajne, je menil Perne, v občinski upravi pa bi kazalo osnovati posebno službo, ki se bo ukvarjala s pripravo projektov za evropske razpise.

Središče predsedovanja EU v kranjski občini

Lojzeta Peterleta je na obisku v Kranju zanimalo vse mogoče. Kako se občina Kranj pripravlja na ustanovitev prihodnjih pokrajin, kako na predsedovanje Evropski uniji, saj bo ravno v tej občini konferenčno središče, kako se v nataliteti odraža veselje Gorenjcev iz teh krajev do življenja, kako občina načrtuje prostorski razvoj, kako povezuje visoko šolstvo z razvojem, kako sodeluje s tujino in podobno. Kranj želi ob ustanovitvi pokrajin postati regijsko središče, je povedal župan, v zvezi z Brdom kot polletnim središčem EU 2008 pa je dejal, da so ti načrti obšli mestno občino Kranj. Na to so vlado opozorili gorenjski poslanci in kmalu se bo vodstvo občine sestalo z organizacijskim odborom, kjer bo beseda o tem, kako naj se Kranj vključi v te procese. Rodnost v Kranju se nekoliko povečuje, priseljevanja pa ni več, nasprotno, iz občine se izseljujejo mlade družine, ki drugje vidijo cenejše možnosti bivanja. To bodo skušali v občini v prihodnje popraviti z gradnjo več stanovanj in z osnovanjem lastnega stanovanjskega sklada, namenjenega predvsem pomoči mladim družinam. O urbanističnem razvoju pa so gostu povedali, da Kranju manjkajo poslovne cone, ki bi zadržale domače podjetnike. Ob gradnji severne kranjske obvoznice vidijo možnost za nastanek con, ki bodo privabile male in srednje podjetnike in dale več delovnih mest. Visokošolskim programom bodo dali večji poudarek, saj ima pomembno razvojno vlogo in lahko v Kranj pripeljejo več sposobnih mladih strokovnjakov.

V sproščenem pogovoru z gostom pa so se dotaknili tudi najbolj aktualne zgodbe, ki se je odvijala okoli novega leta, prevzemu evra. V Bruslju smo se že navadili na mošnjičke, je dejal Lojze Peterle in nanizal svoje izkušnje v zvezi z menjavo prejšnje jugoslovanske valute v slovenske tolarje v času, ko je bil prvi predsednik slovenske vlade. Tedaj je bila inflacija 23-odstotna.