Vojko Artač: "GRS Kranj razpolaga z vso sodobno gasilsko tehnologijo, ki jo znamo tudi pravilno uporabiti."

Med najbolj izurjenimi

Gasilsko reševalna služba Kranj sodi med najbolj opremljene in usposobljene poklicne gasilske enote pri nas. V sedanjih prostorih so že deset let.

Kranj - Čeprav je decembra minilo že deset let, odkar so na Bleiweissovi 34 v Kranju odprli nov gasilski dom, je ta v slovenskem prostoru še vedno med najmodernejšimi. Sodobnejši je morda samo lani zgrajen gasilski dom v Kopru. Kot je pojasnil mag. Vojko Artač, direktor Gasilsko reševalne službe Kranj, je največja prednost njihovega doma v odlični lokaciji. »Izvoze na večino intervencij lahko opravimo v neprometno stran,« je pojasnil. Žal mu je le, da se v tem desetletju na nekdanje območje kranjske vojašnice ni preselila še postaja nujne medicinske pomoči, saj bi v tem primeru Kranj na enem mestu združil vse reševalne službe.

Nikjer v Sloveniji pa GRS Kranj še niso presegli v opremljenosti in usposobljenosti, ugotavlja njen direktor. Podobnega mnenja je tudi obrambni minister Karl Erjavec, ki je ob zadnjem obisku kranjskih poklicnih gasilcev dejal, da ne sodijo samo med najboljše v Sloveniji, temveč tudi v Evropi. Na vprašanje, s čim se kranjski gasilci najraje pohvalijo, Artač odgovori, da na prvem mestu z reševanjem na cestah. »S pomočjo prehospitalne postaje v Kranju smo na področju reševanja na cestah v zadnjih letih naredili velik korak naprej. V posegih v najhujših prometnih nesrečah smo pred vsemi,« je ponosen Artač, ki na drugo mesto postavi kakovostno opremo. »Imamo vso gasilsko opremo, ki jo pozna sodobni svet, in smo tudi primerno usposobljeni za njeno uporabo.« Po njegovem mnenju so kranjski gasilci pred drugimi slovenskimi kolegi tudi na področju tehničnega reševanja, reševanja iz globin, z višin in iz vode.

»Naša primarna naloga je, da rešujemo življenja in premoženje kjerkoli in kadarkoli, na žalost pa moramo biti ob našem delu pozorni, do kam sežejo občinske meje,« Artač opozori na največjo težavo, s katero se soočajo. GRS Kranj z 49 zaposlenimi sicer pokriva območje ustanoviteljice Mestne občine Kranj, pogodbe pa ima podpisane tudi z občinami Naklo, Šenčur, Preddvor in Jezersko. Z občino Tržič imajo sklenjen dogovor o reševanju z visokih objektov ter intervencijah v primeru industrijskih požarov in požarov večjih razsežnosti. »Podobno pogodbo kot s Tržičem bi radi podpisali tudi z občino Cerklje,« pravi Artač in dodaja, da sta njihovi opremljenost in usposobljenost tako dobri, da bi zlahka pokrivali precej širše območje kot ga.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / torek, 14. avgust 2007 / 07:00

Vsemogočni Evan

V nadaljevanju komične uspešnice Vsemogočni Bruce se bog odloči obiskati novopečenega ameriškega senatorja Evana. Izkaže se, da so "pota gospodova" lahko včasih zelo čudna in zabavna.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...